165. člen ZFPPIPP
(izjeme za terjatve na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)
(1)Za medsebojne terjatve upnikov in insolventnega dolžnika na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe z začetkom postopka prisilne poravnave ne nastanejo pravne posledice iz pododdelka 4.3.2 tega zakona.
(2)Niti začetek postopka prisilne poravnave niti potrjena prisilna poravnava ne učinkujeta za terjatev upnika na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, razen če insolventni dolžnik uresniči odstopno pravico v skladu s 166. členom tega zakona.
- VSL sodba I Cpg 48/2015Višje sodišče v Ljubljani · 2015
Po zavarovalni pogodbi je bila tožeča stranka dolžna nuditi toženi stranki zavarovalno kritje ves čas trajanja pogodbenega razmerja (od 27. 12. 2011 do 31. 12. 2012), tožena stranka pa je bila dolžna plačati tožeči stranki zavarovalno premijo v skupnem znesku 13.740,91 EUR (njeno plačilo je bilo razdeljeno na 6 obrokov po 2.290,15 EUR, ki so dospeli v plačilo drugega dne v vsakem mesecu od februarja do julija 2012). Pogodba je bila sklenjena 17. 1. 2012 (pred začetkom postopka prisilne poravnave 16. 4. 2012), do začetka tega postopka pa nobena pogodbena stranka ni v celoti izpolnila svoje obveznosti glede izpolnitvenega ravnanja na podlagi zavarovalne pogodbe (2. odstavek 24. člena ZFPPIPP). Tožena stranka je plačala le prve tri obroke zavarovalne premije in je zato dolgovala še zadnje tri obroke, tožeča stranka pa je bila dolžna nuditi toženi stranki zavarovalno kritje še za preostalo obdobje dogovorjenega zavarovalnega razmerja (od 16. 4. 2012 do 31. 12. 2012). Ker je bil ob začetku postopka prisilne poravnave nad toženo stranko izpolnjen dejanski stan iz 2. odstavka 24. člena ZFPPIPP in ker tožena stranka ni izkoristila odstopnega upravičenja iz 166. člena tega zakona,
- VSL sodba I Cpg 886/2012Višje sodišče v Ljubljani · 2013
Trditveno breme za dejstvo, da pogodba do začetka prisilne poravnave nad toženo stranko še ni bila obojestransko izpolnjena, je na tisti stranki, ki si od zatrjevanja tega dejstva lahko obeta kakšno pravno korist. Terjatev ne nastane in ne zapade na podlagi računa, pač pa na podlagi materialnopravnega razmerja, iz katerega izvira.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 25. 2. 2015Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba I Cpg 48/2015Višje sodišče v Ljubljani · 25. 2. 2015
Po zavarovalni pogodbi je bila tožeča stranka dolžna nuditi toženi stranki zavarovalno kritje ves čas trajanja pogodbenega razmerja (od 27. 12. 2011 do 31. 12. 2012), tožena stranka pa je bila dolžna plačati tožeči stranki zavarovalno premijo v skupnem znesku 13.740,91 EUR (njeno plačilo je bilo razdeljeno na 6 obrokov po 2.290,15 EUR, ki so dospeli v plačilo drugega dne v vsakem mesecu od februarja do julija 2012). Pogodba je bila sklenjena 17. 1. 2012 (pred začetkom postopka prisilne poravnave 16. 4. 2012), do začetka tega postopka pa nobena pogodbena stranka ni v celoti izpolnila svoje obveznosti glede izpolnitvenega ravnanja na podlagi zavarovalne pogodbe (2. odstavek 24. člena ZFPPIPP). Tožena stranka je plačala le prve tri obroke zavarovalne premije in je zato dolgovala še zadnje tri obroke, tožeča stranka pa je bila dolžna nuditi toženi stranki zavarovalno kritje še za preostalo obdobje dogovorjenega zavarovalnega razmerja (od 16. 4. 2012 do 31. 12. 2012). Ker je bil ob začetku postopka prisilne poravnave nad toženo stranko izpolnjen dejanski stan iz 2. odstavka 24. člena ZFPPIPP in ker tožena stranka ni izkoristila odstopnega upravičenja iz 166. člena tega zakona,
- VSL sodba I Cpg 886/2012Višje sodišče v Ljubljani · 5. 11. 2013
Trditveno breme za dejstvo, da pogodba do začetka prisilne poravnave nad toženo stranko še ni bila obojestransko izpolnjena, je na tisti stranki, ki si od zatrjevanja tega dejstva lahko obeta kakšno pravno korist. Terjatev ne nastane in ne zapade na podlagi računa, pač pa na podlagi materialnopravnega razmerja, iz katerega izvira.