VSRS sodba II Ips 278/2016

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na revizijo v višini 1.820,24 EUR v 15-ih dneh od prejema te sodbe, od tedaj dalje skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

1Sodišče prve stopnje je odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Celju opr. št. VL 52311/2013 z dne 12. 4. 2013 razveljavi v delu, ki se nanaša na toženca A. A. tudi v točkah I in III, ter se zavrne tožbeni zahtevek za plačilo glavnice v višini 56.444,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 3. 2013 dalje do plačila in za plačilo stroškov izvršilnega postopka (točka I izreka). Sodišče je odločilo še o stroških pravdnega postopka (točka II izreka).

2Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Celju opr. št. VL 52311/2013 z dne 12. 4. 2013 v veljavi v točkah I in III izreka, to je v delu, s katerim je bilo dolžniku, sedaj tožencu, naloženo, da nerazdelno skupaj z B. d. o. o. tožniku plača glavnico v višini 56.444,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 3. 2013 dalje do plačila, izvršilne stroške in pravdne stroške, opredeljene v izreku sodbe sodišča druge stopnje.

Navedbe revidenta

3Toženec je zoper pravnomočno odločbo vložil revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Meni, da mu je pritožbeno sodišče vzelo pravico do pritožbe, poleg tega pa ni navedlo razlogov o višini zneska, ki ga je dolžnik sedaj dolžan plačati, čeprav je v postopku pred sodiščem prve stopnje tožbenemu zahtevku ugovarjal tudi po višini. Ker sodba ne vsebuje razlogov o odločilnem dejstvu (višini tožbenega zahtevka), je po njegovem mnenju podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Nadalje meni, da bi moralo pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavreči, saj je bila vložena po preteku 8 dnevnega pritožbenega roka. Obrazloži zakaj meni, da je tožnik s prečrtanjem besede „plačajte“ in dopisom „plačam“ prekoračil menično pooblastilo. V nadaljevanju obrazloži, zakaj ni dolžan plačati zneska, na plačilo katerega je bil obsojen. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje razveljavi in vrne zadevo temu sodišču v novo sojenje.

4Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5Revizija ni utemeljena.

6Tožnik je tožbeni zahtevek utemeljeval s šestimi menicami, ki jih je sodišču predložil v originalu. Menice so bile izdane za zavarovanje terjatev iz pogodb o finančnem leasingu med tožnikom kot leasingodajalcem in družbo B. d. o. o., kot leasingojemalcem, od katerih je tožnik zaradi neizpolnjevanja obveznosti leasingojemalca odstopil in zahteval vračilo predmetov leasinga. Toženec je menice podpisal kot menični porok.

7Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku ugotovilo, da so bile vse menice izdane kot bianco menice. Ob izdaji so poleg vnaprej natisnjenega besedila obrazca menice vsebovale le štampiljko gospodarske družbe in podpis toženca kot zakonitega zastopnika izdajatelja menice in še en podpis toženca na talonu (aval). Menice so bile izpolnjene tako, da so bile na meničnem blanketu pri naprej natisnjeni besedi „plačajte“ z rokopisno poševno črto prečrtane zaporedne črke „jte“, neposredno nad njimi pa je bila v rokopisu zapisana črka „m“.

8Značilnost lastne menice je, da pri tej menici izdajatelj sam nepogojno obljubi, da bo menico plačal ob dospelosti remitentu ali po njegovem nalogu drugi osebi. Zakon o menici (v nadaljevanju ZM) v 107. členu kot bistveno sestavino lastne menice določa, med drugim tudi, da mora lastna menica obsegati „nepogojno obljubo, da se bo plačala določena vsota denarja“. Temu ustrezna je zato napotitev na tudi v Zakonu o menici s komentarjem(1) zavzeto stališče, da če se obrazec trasirane menice uporablja za lastno menico, se praviloma besedilo „plačajte za to“ spremeni v besedilo „plačam, bom plačal, plačamo“ ipd., ter da je za lastno menico značilno, da gre za obljubo, ne pa za nalog plačila, kot je to pri trasirani menici in je treba pri obrazcih, ki se uporabljajo za trasirano menico, spremeniti besedilo „plačajte“ v obljubo plačila „plačam“.

9V konkretnem primeru je toženec ravnanju tožnika, ki je manjkajoče sestavine lastne bianco menice izpolnil tako, da je, med drugim, na vnaprej natisnjenem meničnem blanketu besedo „plačajte“ popravil v „plačam“ ugovarjal sklicujoč se na prekoračitev pooblastila za izpolnitev menice in na določbe o predrugačenju menice.

10Določbe o predrugačenju menice (68. člen ZM) se uporabljajo le v primeru, ko gre za spremembo besedila, potem ko je bila menica že izpolnjena in je pridobila naravo vrednostnega papirja. V konkretnem primeru je do spremembe besedila prišlo v sklopu izpolnjevanja bianco menice, ki je šele s samo izpolnitvijo in spremembo besedila postala perfektna, veljavna menica. Vprašanje je tako zgolj ali je bila bianko menica izpolnjena v skladu z meničnim pooblastilom.

11Zakon dopušča, da je menica v času izdaje nepopolna (drugi odstavek 16. člena ZM), vendar pa mora biti menični blanket naknadno izpolnjen glede vseh bistvenih sestavin, da bi ustvarjal veljavno menično zavezo. Šele s pravilno izpolnitvijo namreč postane bianco menica prava menica. Toženec pravilnosti izpolnitve manjkajočih sestavin, med drugim, oporeka s sklicevanjem na pooblastilo za izpolnitev menice, ki naj bi obsegalo le izpolnitev manjkajočih sestavin, ne pa tudi „popravo“ obstoječih. Iz meničnih izjav (pooblastil za izpolnitev in vnovčenje menice: A2, A5, A8, A11, A14, A17) izhaja besedilo, da izdajatelj menice pooblašča upnika za izpolnitev „neizpolnjenih delov bianco menice“. Hkrati pa iz menične izjave tudi izhaja, da izdajatelj menice izdaja „bianko lastno menico“. Na vnaprej natisnjenih meničnih blanketih Pošte Slovenije, ki jih je izdajatelj menice podpisal kot trasant in katere je toženec avaliral, pa se, med drugim, nahaja natisnjeno besedilo „plačajte za to“. Navedeno pomeni, da izročene lastne menice upnik ne more izpolniti v skladu z meničnim pooblastilom, ne da bi pri besedi „plačajte“ prečrtal zaporedne črke „jte“, in pripisal črko „m“. Bistvena sestavina lastne menice je nepogojna obljuba plačila dolga (107. člen ZM) in je menica brez te bistvene sestavine nična.(2) Vrhovno sodišče je v sodbi II Ips 187/2007 z dne 3. 9. 2009 že presodilo, da ker uradnih formularjev za lastno menico ni, se zanjo pogosto uporablja obrazec za trasirano menico, vendar je treba v takem primeru besedilo naloga za plačilo ("plačajte za to menico") prečrtati in ga nadomestiti z besedilom obljube plačila ("plačam", "bom plačal", "bomo plačali"...).

12Revizijski ugovor o prekoračitvi meničnega pooblastila ni utemeljen. Menično poooblastilo je enostranska izjava volje, s katero izdajatelj bianko menice pooblasti prejemnika bianko menice, da le-to izpolni tako, da bo menica ustrezala namenu, zaradi katerega je bila izdana. To je v konkretnem primeru tožnik naredil s tem, da je besedilo menice popravil tako, da je ustrezalo formi in vsebini lastne menice, katero je izdajatelj hotel izdati, kot to izhaja iz besedila meničnega pooblastila. Obseg pooblastitve je odvisen od volje pooblastitelja. Sklicevanje na prekoračitev pooblastila, ko izdajatelj izrecno zapiše, da izdaja lastno bianko menico, a pri tem v nadaljevanju upnika pooblasti le za izpolnitev neizpolnjenih delov menice na vnaprej natisnjenem obrazcu za trasirano menico, je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, ki od strank pravnega posla zahteva, da v pravnih razmerjih ravnajo korektno in lojalno.(3) Izhajati je treba iz predpostavke, da je izdajatelj menice želel ustvariti menično zavezo, iz katere bosta on in avalist upniku odgovarjala do višine neporavnanih obveznosti. V nasprotnem primeru izdajatelj in avalist bianko menice ne bi podpisala in je ne bi izročila upniku.

13Neutemeljen je tudi očitek procesne kršitve, saj napačen pravni pouk stranki ne sme iti v škodo. Iz ustaljene sodne prakse Ustavnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS izhaja, da napačen

pravni pouk ne sme nikoli škodovati pravdni stranki (le stranka ne more pridobiti na podlagi napačnega pravnega pouka več pravic, kot ji gre po zakonu, za kar pa ne gre v spornem primeru)(4). To velja tudi v konkretnem primeru, ko je sodišče prve stopnje strankam izdalo napačen pravni pouk in sicer da se sme pritožba vložiti v 15-dnevnem (pravilno v 8-dnevnem roku). Sodišče druge stopnje je zato moralo obravnavati pritožbo tožnika, vloženo v 15-dnevnem pritožbenem roku, saj bi bila sicer tožniku zaradi napačnega pravnega pouka odvzeta možnost pritožbe.

14Glede višine terjatve je revidentu pojasniti, da izvršilni naslov še ne predstavlja dejanskega poplačila upnika menične obveznosti. Dokler menični upnik tudi dejansko ni poplačan, menična terjatev obstaja. Zmanjšanje obveznosti glavnemu meničnemu dolžniku se nujno ne razteza na višino obveznosti avalista. To velja le v primeru, če je med meničnim porokom in meničnim upnikom izrecno ali pa s konkludentnimi dejanji dogovorjeno, da menični porok jamči za obveznosti meničnega zavezanca samo, če je menični upnik upravičen, da menično obveznost izpolni glavni dolžnik(5), česar pa revident ne trdi.

15Ker niso podani zatrjevani revizijski razlogi, je bilo treba revizijo toženca na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.

16Na podlagi prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena je toženec dolžan tožniku na podlagi Zakona o odvetniški tarifi in priloženem stroškovniku povrniti tudi stroške odgovora na revizijo.

----

(1) Glej Zakon o menici s komentarjem, avtor komentarja Šime Ivanjko, GV založba, Ljubljana 2001, str. 504-508 in odločbe VS RS II Ips 275/12, II Ips 806/2007 ter II Ips 187/2007.

(2) Sodba VS RS II Ips 275/2012 z dne 29. 8. 2013.

(3) To ne nasprotuje odločitvi VS RS II Ips 275/2012, kjer je upnik predložil nično menico.

(4) Glej glede prepovedi negativnih procesnih posledic napačnega pravnega pouka odločbo Ustavnega sodišča RS Up-148/01 z dne 29. 11. 2001; glej tudi judikaturo Vrhovnega sodišča RS, na primer: sklep III Ips 35/2014 z dne 17. 6. 2014, sodba in sklep VIII Ips 403/2009 z dne 21. 6. 2011, sklep II Ips 860/2007 z dne 9. 10. 2008, sklep II Ips 69/2006 z dne 26. 7. 2007 in sodba I Ips 71/2003 z dne 20. 1. 2005.

(5) Glej Zakon o menici s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2001, str .228.