VSL sklep I Cp 2657/2016

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za obnovo postopka, ki ga je vložila tožena stranka. Glede stroškov postopka v zvezi s predlagano obnovo postopka je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki v višini 356,99 EUR.

2Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa tako, da bo obnova postopka dovoljena, ali pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje o predlogu za obnovo postopka. Za primer vrnitve zadeve v novo določanje prvostopenjskemu sodišču predlaga dodelitev zadeve drugemu sodniku. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Navaja, da je bil izpodbijani sklep toženi stranki vročen skupaj z odgovorom na predlog za obnovo postopka. Ocenjuje, da je iz kupne pogodbe, s katero je nepremičnino kupila prva toženka, razvidno, da je bilo predmet nakupa celotno pritlično stanovanje, kar je obsegalo po cenitvenem poročilu še del med pritličjem in kletnimi prostori. To izhaja že iz kvadratur stanovanja. Ob pravilni uporabi materialnega prava bi moralo biti že na osnovi dokazov, ki so bili predloženi v postopku, odločeno, da so utemeljene trditve tožene stranke. Po prejemu sodbe, ki je bila za toženo stranko popolno presenečenje, je tožena stranka uspela pridobiti nove dokaze, ki potrjujejo njene trditve. Iz elaborata, na katerega se sklicujeta tudi sodišče in tožeča stranka, je razvidno, da k pritličnemu stanovanju sodi souporaba hodnika s stopniščem, in ne celoten hodnik, kot si ga tožeča stranka prilašča. Z odločitvijo je očitno krivično in protiustavno poseženo v pravico tožene stranke do celovitosti stanovanja in družinskega življenja. Stanovanje v pritličju vključuje tudi hodnik, iz katerega se vstopa v posamezne stanovanjske prostore, kar je običajna razporeditev. Pritlično stanovanje, ki je zaprto z zidom in vrati, je izključna lastnina tožene stranke. Tožena stranka je menila, da je te trditve v postopku dokazala. Jasno je, da je stanovanje zaokrožena celota in zaprta stanovanjska enota. Sodna odločba tega ne upošteva in zanika pravico do stanovanja in zasebnosti, zato ni pravična. Samovoljno je odločeno, kaj naj bi bili skupni prostori v hiši. Tožeča stranka ima dostop do stanovanja v mansardi in do kletnih prostorov. Šele sodna odločba je tožnikoma priznala pravice in upravičenja, ki jih prej nista imela. Tožena stranka je vsa dejstva, ki jih je navedla v predlogu za obnovo postopka, uveljavljala in navajala že tekom postopka, toda sodišče jih, kot se je izkazalo šele po prejemu odločbe, ni upoštevalo. Tožena stranka je šele po zaključku postopka našla in pridobila dodatne dokaze, ki dokazujejo, da je stanovanje v pritličju njena last; najmanj v obsegu, kot ga ima sedaj. Materialno in vsebinsko napačna je zato odločitev, da se predlog za obnovo postopka zavrže. Iz leta 1991 sklenjene kupoprodajne pogodbe ne izhaja, da ima tožeča stranka dohod v klet skozi pritlično stanovanje, ampak, da ima tedanja kupovalka O. L. lasten vhod v klet. To pa potrjuje tudi predloženi elaborat z dne 1.2.1991.

3Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbene navedbe ocenjuje za irelevantne, ker pogoji za obnovo postopka niso podani. Predloženi dokazi so obstajali že v trajanju postopka in bi jih toženca ob primerni skrbnosti lahko predložila. Pojasnjuje, da tožnika ne živita več v stanovanju, ker je bilo sobivanje s tožencema nevzdržno. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Predlog za obnovo postopka je tožena stranka podala na podlagi obnovitvenega razloga iz 10. točke prvega odstavka 394. čl. ZPP. Zatrjuje, da je po pravnomočnem zaključku pravdnega postopka našla dokaze, na podlagi katerih bi bila, če bi bili v postopku uporabljeni, zanjo izdana ugodnejša odločba.

6Zaradi novo najdenih oz. novo pridobljenih dokazov je postopek mogoče obnoviti samo v primeru, da novo predloženih dokazov stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati pred pravnomočnim zaključkom postopka (drugi odstavek 395. čl. ZPP). Predlagatelja obnove sta predložila tri nove dokaze: Kupoprodajno pogodbo z dne 29.11.2002, sklenjeno s kupovalko G. K. (listina B11), izjavo priče O. L. (listina B12) in cenilni elaborat z dne 1.2.1991 (listina B13). Zakaj v teku postopka ni bila predložena kupoprodajna pogodba z dne 29.11.2002, toženca nista pojasnila. Glede predložene izjave priče O. L. sta pojasnila, da sta pričo začela iskati in sta z njo vzpostavila stik šele po tem, ko sta dobila kupoprodajno pogodbo dne 29.11.2002. Zakaj v teku postopka nista predložila cenilnega elaborata z dne 1.2.1991, toženca nista pojasnila.

7Prvostopenjsko sodišče je ocenilo, da s takó skopimi navedbami predlagatelja nista izkazala, da novo predloženih dokazov nista mogla uveljaviti do pravnomočnega zaključka postopka. Pritožnika ne nasprotujeta ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da se kupoprodajna pogodba že od 8.4.2003 dalje nahaja v zemljiški knjigi, da je O. L. njima prodala nepremičnino in da je bil cenilni elaborat izdelan že 1.2.1991. Prvostopenjski oceni, da bi vse navedene dokaze lahko predložila v rednem postopku, pritožnika nasprotujeta s pavšalno trditvijo, da sta dodatne dokaze uspela pridobiti šele po zaključku rednega postopka. Obravnavano pritožbo pritožnika utemeljujeta s krivično in nepričakovano odločitvijo v rednem postopku. Sklicujeta se na svoje takratno prepričanje, da bo že na osnovi predloženih dokazov sprejeta zanju ugodna odločitev. Menita, da so jima z odločitvijo v rednem postopku kršene ustavne pravice do zasebnosti in družinskega življenja ter nedotakljivosti stanovanja. Ni jima mogoče pritrditi, kajti obnovo postopka je mogoče dovoliti samo, če obstajajo predpostavke, ki so v zakonu natančno predpisane. Nepravilna ocena stranke, da bodo v rednem postopku predloženi dokazi zadoščali za njen uspeh, ni obnovitveni razlog. Pravni stranki morata že do pravnomočnega zaključka postopka predložiti vse dokaze, ki utemeljujejo njune trditve, naloga sodišča pa je, da izvede tiste dokaze, ki so potrebni za ugotovitev pravno odločilnih dejstev (prvi odstavek 7., 212. in 213. čl. ZPP). Ob primerni skrbnosti bi tožena stranka tudi predlogu za obnovo postopka predložene dokaze lahko predložila že v rednem postopku. Tudi s sklicevanjem na ustavne pravice pritožnika drugačne odločitve ne moreta doseči. Kršitev pravice do nedotakljivosti stanovanja sta neuspešno uveljavljala že v rednem postopku.

8Pritožnika navajata, da jima je bil odgovor na predlog za obnovo postopka vročen obenem z izpodbijanim sklepom, ne zatrjujeta in ne argumentirata pa, da jima zaradi tega ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker pritožbeno sodišče na pritožbeni razlog iz 8. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP ne pazi po uradni dolžnosti, izpodbijanega sklepa z vidika te procesne kršitve ni preizkušalo. Izpodbijani sklep je preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov, pri tem pa je v skladu z določilom 2. odstavka 350. člena ZPP pazilo tudi na obstoj morebitnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava.

9Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. in prvim odstavkom 155. čl. ZPP).

10Sodnica posameznica odloča na podlagi 366.a čl. ZPP.