UPRS sodba II U 351/2016

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je bila dovoljena obnova postopka, končanega z delno odločbo Upravne enote Murska Sobota, št. 321-507/93-174(0309) z dne 15. 12. 2009. V 3. točki izreka izpodbijanega sklepa je bilo odločeno, da se sedanjim solastnikom (tožečim strankam v tem upravnem sporu), ki so pravni nasledniki A.A., prepove nadaljnje razpolaganje in sečnjo gozda na nepremičninah, na katerih je dovoljena obnova postopka in sicer do pravnomočnosti nove odločbe o denacionalizaciji in v 4. točki izreka, da se začetek obnove postopka, prepoved razpolaganja in sečnja zaznamuje v zemljiški knjigi. Iz obrazložitve izhaja, da je izpodbijani sklep izdan v ponovljenem postopku na podlagi sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 1098/2014-13 z dne 24. 2. 2015. Upravni organ je ob upoštevanju ugotovitev upravnega sodišča v citirani sodbi, da se je A.A. štela med osebe, ki so bile upravičene do odškodnine od Republike Avstrije, s tem pa je bila izključena njena upravičenost do denacionalizacije po drugem odstavku 10. člena ZDen, zemljiškoknjižnim lastnikom kot pravnim naslednikom imenovane prepovedal nadaljnje razpolaganje in sečnjo v vrnjeni nepremičnini od izdaje tega sklepa do pravnomočne nove odločitve. Odločitev je oprl na drugi odstavek 272. člena ZUP in ugotovitev, da bo v ugotovitvenem postopku prišlo do drugačne odločitve, z novo odločbo pa se ne bi moglo vzpostaviti prejšnjega stanja.

2Navedeno odločitev je v pritožbenem postopku (v izvrševanju sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 1236/2015-18 z dne 5. 7. 2016) potrdila tudi tožena stranka, ki navaja, da je sodišče v citirani sodbi navedlo, da je pritožbeni organ v odpravljeni odločbi sicer pravilno ugotovil, da ni bilo mogoče v sklepu o obnovi postopka pravnim naslednikom denacionalizacijske upravičenke prepovedati nadaljnjega razpolaganja in sečnje na parc. št. 1602/9 k.o. … na podlagi drugega odstavka 272. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), da pa bi bilo potrebno o predlogu odločiti na podlagi 304. člena ZUP. Ugotavlja, da so lastniki parcele št. 1602/9 k.o. … tožeče stranke ter da je na predmetni nepremičnini vpisana tudi zaznamba začetka obnove postopka, prepoved razpolaganja in sečnje. Citira določbo prvega odstavka 304. člena ZUP in ugotavlja, da je bila z odločbo organa prve stopnje št. 321-507/93-174(0309) z dne 15. 12. 2009 pokojni A.A. vrnjena v last in posest parc. št. 1602/9 k.o. …, da je bila tudi že izvršena z vknjižbo v zemljiški knjigi ter kasneje vpisana lastninska pravica na njene pravne naslednike, to je na pritožnike (oziroma v tem upravnem sporu tožeče stranke). Organ prve stopnje je v postopku obnove že ponovno odločil o predmetni parceli, tako da je z odločbo št. 321-507/93-272(0309) z dne 4. 12. 2015 in sklepom o popravi pomote z dne 10. 12. 2015 odpravil odločbo z dne 15. 12. 2009 ter zavrnil zahtevek za denacionalizacijo za to parcelo. Zoper odločbo z dne 4. 12. 2015 so pritožniki (sedaj tožeče stranke) vložili pritožbo, tožena stranka pa jo je zavrnila z odločbo št. 490-3/2016/10 z dne 19. 7. 2016. Iz navedenega izhaja, da je nesporno izkazana velika verjetnost za drugačno odločitev in s tem možnost, da bi pritožniki (tožeče stranke) z razpolaganjem pred pravnomočnostjo odločbe z dne 4. 12. 2015 razpolagali s to parcelo in s tem dodatno zapletli izvršitev morebitne pravnomočne zavrnilne odločbe, izdane v obnovljenem postopku. Zaradi tega je odločitev organa prve stopnje glede prepovedi razpolaganja in sečne utemeljena, čeprav je bila oprta na napačno pravno podlago.

3Tožeča stranka v vloženi tožbi izpodbija 3. in 4. točko izpodbijanega sklepa o zavarovanju izpolnitve obveznosti, ker meni, da je nepravilen in nezakonit, saj ne navaja razlogov za njegovo izdajo. Trditveno in dokazno breme obstoja okoliščin za izdajo začasnega sklepa za zavarovanje izpolnitve obveznosti po določbi 304. člena ZUP so na predlagatelju. Glede na to, da predlagatelja v predlogu za zavarovanje obstoja okoliščin iz 304. člena ZUP niti ne zatrjujeta, kaj šele dokažeta, pogoji za izdajo začasnega sklepa o zavarovanju niso podani in bi ob pravilni uporabi določb ZUP moral biti predlog predlagateljev zavrnjen. S tem ko je tožena stranka ugodila predlogu za zavarovanje brez vsakršne trditvene podlage predlagateljev in tudi brez vsakršnih dokazov je zagrešila bistveno kršitev določb upravnega postopka iz 4. točke prvega odstavka 237. člena ZUP, ta kršitev pa je vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep v 3. in 4. točki izreka odpravi ter v zadevi odloči samo tako, da predlog Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS in Državnega pravobranilstva RS kot zastopnika javnega interesa za začasno zavarovanje izpolnitve obveznosti zavrne, ali zadevo vrne v ponoven postopek, toženi stranki pa naloži povračilo stroškov postopka.

4Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse navedbe v tožbi iz razlogov navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. V zvezi s tožbenimi ugovori, da je trditveno in dokazno breme za obstoj okoliščin za izdajo začasnega sklepa za zavarovanje izpolnitve obveznosti po 304. členu ZUP na predlagatelju navaja, da je že v predmetni zadevi Upravno sodišče RS s sodbo opr. št. I U 1236/2015-18 z dne 5. 7. 2016 zadevo vrnilo v tem delu pritožbenemu organu v ponoven postopek. Sodišče je navedlo, da je pritožbeni organ v odpravljeni odločbi sicer pravilno ugotovil, da ni bilo mogoče v sklepu o obnovi postopka pravnim naslednikom denacionalizacijske upravičenke prepovedati nadaljnjega razpolaganja in sečnje na parc. št. 1602/9 k.o. … na podlagi drugega odstavka 272. člena ZUP, da pa bi bilo potrebno o predlogu odločiti na podlagi 304. člena ZUP. Iz dokumentov zadeve izhaja, da je Državno pravobranilstvo kot zastopnik javnega interesa in kot zastopnik Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov dne 23. 3. 2015 vložilo predlog za obnovo postopka končanega z delno odločbo Upravne enote Murska Sobota z dne 15. 12. 2009, katere predmet je bila parc. št. 1602/9 - gozd v izmeri 10.725 m2, k.o. …. V navedenem predlogu je tudi predlagalo, da se s sklepom o obnovi postopka pravnim naslednikom denacionalizacijske upravičenke, kot sedanjim solastnikom v naravi vrnjene parcele, do pravnomočno končane obnove postopka prepove razpolaganje ter sečnjo v vrnjenem gozdu ter ta prepoved še pred dokončnostjo oziroma pravnomočnostjo odločbe o obnovi postopka vpiše v zemljiško knjigo. Iz navedenega izhaja, da ne držijo navedbe tožeče stranke, da predlagatelj ni dal predloga za izdajo izpodbijanih sklepov o zavarovanju izpolnitve obveznosti.

5Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS in Državno pravobranilstvo kot zastopnika javnega interesa na tožbo nista odgovorila.

6Tožba ni utemeljena.

7Sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožena stranka v obravnavani zadevi odločbo v pritožbenem postopku izdala na podlagi sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1236/2015-18 z dne 5. 7. 2016, v kateri je sodišče navedlo, da bi bilo treba kljub pomanjkljivi pravni kvalifikaciji, predlog za izdajo sklepa o zavarovanju izpolnitve obveznosti presojati po 304. členu ZUP ter da določba 272. člena ZUP ne more predstavljati pravne podlage za izdajo takega sklepa.

8Po določbi 304. člena ZUP sme organ, ki je pristojen odločati o strankini obveznosti, še pred izdajo te odločbe izdati začasen sklep za zavarovanje izpolnitve bodoče obveznosti, če je obveznost podana ali vsaj verjetno izkazana, pa je utemeljeno pričakovati, da bo zavezana stranka s tem, da bo razpolagala s premoženjem ali se dogovorila z drugimi ali pa kako drugače onemogočila ali znatno otežkočila izpolnitev obveznosti.

9Kot izhaja iz podatkov predloženih upravnih spisov je upravni organ prve stopnje izdajo sklepa o zavarovanju izpolnitve obveznosti oprl na sklep o dovolitvi obnove pravnomočno končanega postopka denacionalizacije nepremičnine parc. št. 1602/9 k.o. … v smislu 2. odstavka 10. člena ZDen in ugotovitev, da obstaja velika verjetnost, da bo v obnovljenem postopku prišlo do drugačne odločitve, saj bi odločitev v odločbi z dne 15. 12. 2009 bila drugačna, če bi upravni organ že pred izdajo te odločbe upošteval obstoj FIP. Ob dejstvu, da lastniki svojo lastninsko pravico na sporni nepremičnini že izvršujejo s pravico posesti, uporabe in razpolaganja, je bilo zato tudi po presoji sodišča mogoče utemeljeno pričakovati, da bi tožeča stranka z razpolaganjem s premoženjem onemogočila ali znatno otežkočila izpolnitev obveznosti. Ker za izdajo sklepa za zavarovanje zadostuje, da so predpostavke za njegovo izdajo verjetno izkazane, je bilo torej z izpodbijanim sklepom tožeči stranki utemeljeno prepovedano nadaljnje razpolaganje in sečnja s sporno nepremičnino. Kot izhaja iz obrazložitve odločbe organa druge stopnje, pa je organ prve stopnje v postopku obnove že odločil o predmetni parceli glede katere je bila dovoljena obnova postopka in z odločbo z dne 4. 12. 2015 odpravil odločbo z dne 15. 12. 2009 ter zahtevek za denacionalizacijo za to parcelo zavrnil. Prav tako je pritožbeni organ pritožbo zoper odločbo z dne 4. 12. 2015, ki jo je vložila tožeča stranka zavrnil z odločbo z dne 19. 7. 2016. Navedeno tako potrjuje pravilnost predpostavke, izkazane v izpodbijanem sklepu, glede drugačnega izida obnovljenega postopka in s tem tudi pravilnost odločitve tožene stranke, ki je pritrdila odločitvi prvostopnega upravnega organa glede utemeljenosti izdanega sklepa o začasnem zavarovanju izpolnitvi bodoče obveznosti na podlagi 304. člena ZUP.

10Upoštevaje navedeno zato tožeča stranka s tožbenimi ugovori glede neobrazloženosti izpodbijanega sklepa in glede tega, da predlagatelji niso navedli razlogov za njegovo izdajo, ne more biti uspešna. Sodišče je zato tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

11Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.