UPRS sklep II U 410/2016

Zahtevi tožeče stranke za izdajo začasne odredbe se ugodi in se izvršitev odločbe Informacijskega pooblaščenca, št. 090-194/2016/4 z dne 13. 9. 2016 odloži do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu.

1Tožeča stranka je skupaj s tožbo, s katero izpodbija odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 090-194/2016/4 z dne 13. 9. 2016, vložila tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe do izdaje pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugodila pritožbi prosilca A. d.o.o., odpravila odločbo Občine D. št. 090-0005/2016-7 z dne 3. 8. 2016 in odločila, da je le-ta dolžna posredovati prosilcu koncesijsko pogodbo za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov obdelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občin B. C. D. in E., št. 430-17/2012 z dne 15. 4. 2016. Tožeča stranka je imela v omenjenem postopku položaj stranskega udeleženca, v tožbi pa ugovarja nepravilno ugotovitev dejanskega stanja in napačno uporabo materialnega prava. Meni, da ne gre za informacijo, ki jo je ustvaril organ, saj javni razpis ni bil izveden, temveč je bila koncesija podeljena neposredno brez javnega razpisa. Ker se koncesijska pogodba še ni začela izvajati, do porabe javnih sredstev ni prišlo. S tožbo predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

2Tožeča stranka v zahtevi za izdajo začasne odredbe navaja, da bi bilo v primeru izvršitve upravnega akta sodno varstvo brez pomena, taka zahteva pa je pri tovrstnih zadevah utemeljena že po naravi stvari. Z izvršitvijo akta bi se tožeči stranki prizadela težko popravljiva škoda, saj v primeru seznanitve prosilca z zahtevanimi dokumenti ne bo več mogoče sanirati stanja ob morebitnem uspehu v upravnem sporu. S tem je izpolnjen pogoj težko popravljive škode, ker bi z izvršitvijo odločbe upravni spor izgubil svoj smisel. Izvršitev odločbe Informacijskega pooblaščenca pred odločitvijo sodišča o njeni pravilnosti in zakonitosti po sami naravi stvari povzroči, da sodno varstvo ne bi bilo učinkovito, kar je nedvomno težko popravljiva posledica. V obravnavani zadevi tožeča stranka ni zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, temveč stranski udeleženec, zato vložitev tožbe nima učinka iz tretjega odstavka 10. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (v nadaljevanju: ZInfP), ki določa, da zavezanec za dostop do informacij javnega značaja ni dolžan prosilcu poslati zahtevanih podatkov, če vloži tožbo zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca. Predlaga, da sodišče odloži izvršitev izpodbijane odločbe do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu.

3Tožena stranka v odgovoru na zahtevo za izdajo začasne odredbe predlaga, da sodišče le-to zavrne. Navaja, da se tožeča stranka v svoji zahtevi le na splošno sklicuje na nastanek škode, konkretne škode pa ni v ničemer izkazala. Pri tem pa mora sodišče v skladu z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi in koriti nasprotnih strank. Tožeča stranka bi morala v skladu z ustaljeno sodno prakso škodo konkretizirati na določene realno izkazane posledice in dokazati, zakaj bi bila tako izkazana škoda zanjo težko popravljiva. Tožeča stranka v tem postopku tega ni izkazala.

4Prizadeta stranka Občina D. meni, da je predlog tožeče stranke za odložitev izvršitve odločbe Informacijskega pooblaščenca smiseln in utemeljen, saj bi razkritje koncesijske pogodbe lahko povzročilo neposredno škodo tako tožeči stranki kot občini D.

5Stranka z interesom A. d.o.o. v odgovoru na zahtevo za izdajo začasne odredbe navaja, da tožeči stranki z izvršitvijo izpodbijane odločbe ne bo nastala nobena škoda, saj je njen zahtevek očitno neutemeljen in namenjen izključno onemogočanju stranke z interesom pri dostopu do informacij, do katerih je po zakonu upravičena. Stranka z interesom brez izvršitve izpodbijane odločbe nima možnosti uveljavljati pravnih sredstev zoper koncesijsko pogodbo, saj brez poznavanja njene vsebine ne more uveljavljati njene morebitne ničnosti ali izpodbojnosti. S tem, ko bi sodišče izvršitev izpodbijane odločbe zadržalo, pa bi bil prizadet tudi javni interes, saj je nedvomno v javnem interesu, če so pogoji, pod katerimi se opravlja določena javna služba, v celoti dostopni javnosti, s tem transparentni in omogočajo demokratičen nadzor javnosti nad opravljanjem določene dejavnosti. Predlaga, da sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrne.

6Zahteva za izdajo začasne odredbe je utemeljena.

7Izdajo začasne odredbe v upravnem sporu ureja 32. člen ZUS-1. Drugi odstavek tega člena določa, da sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo prizadela tožniku težko popravljiva škoda (odložitvena začasna odredba). Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

8Tožeča stranka z zahtevo za izdajo začasne odredbe predlaga, da sodišče do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu odloži izvršitev izpodbijane odločbe.

9Predmetni spor se nanaša na zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in sicer koncesijske pogodbe za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe na področju zbiranja, obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka naložila organu, to je Občini D., da prosilcu (A. d.o.o.) v roku enaintrideset dni od vročitve odločbe posreduje navedeno koncesijsko pogodbo.

10V skladu s tretjim odstavkom 10. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) zavezanec za dostop do informacij javnega značaja ni dolžan prosilcu poslati zahtevanih podatkov, če vloži tožbo zoper odločbo informacijskega pooblaščenca. Navedeno pomeni, da je zakonodajalec določil, da ima tožba zavezanca zoper odločitve Informacijskega pooblaščenca suspenzivni učinek. Takšno ureditev narekuje namreč sam predmet odločb Informacijskega pooblaščenca, saj umik enkrat razkritih podatkov kot informacij javnega značaja, ni več mogoč. Izvršitev odločbe informacijskega pooblaščenca pred odločitvijo sodišča o njeni pravilnosti in zakonitosti torej po naravi stvari povzroči, da sodno varstvo ne bi bilo učinkovito, kar pa je nedvomno lahko težko popravljiva posledica (glej tudi sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 72/2016). Po stališču Vrhovnega sodišča RS v citiranem sklepu je treba tudi drugim udeležencem postopka zagotoviti učinkovito sodno varstvo, ki ga zagotavlja 23. člen Ustave RS, kar pa se lahko, v primeru ko tožba sama po sebi nima suspenzivnega učinka, doseže z zahtevo za odložitev izvršitve izpodbijanega upravnega akta. Za takšno situacijo pa gre v obravnavanem primeru.

11Tožeča stranka svoj predlog za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe utemeljuje na neučinkovitosti sodnega varstva v primeru izvršitve sporne odločbe pred odločitvijo o zakonitosti izpodbijane odločbe. Člen 32 ZUS-1 kot pogoj za izdajo začasne odredbe predpisuje nastanek težko popravljive škode, ki bi nastala kot posledica izvršitve izpodbijanega akta. Po ustaljeni upravnosodni praksi se kot taka upošteva tudi škoda, ki je v primeru uspeha s tožbo kasneje ne bi bilo mogoče, ali pa zelo težko, odpraviti, torej škoda, ki jo je mogoče odvrniti le s predlagano začasno odredbo.

12V konkretnem primeru v primeru ugoditve tožbi vzpostavitev prejšnjega stanja že po naravi stvari ne bo več mogoča, že to pa po presoji sodišča pomeni težko popravljivo škodo. Glede na navedeno specifičnost zadeve zaradi razkritja informacij v primeru odprave izpodbijanega akta sodno varstvo ne bi bilo učinkovito, zato je neutemeljen ugovor tožene stranke, da tožeča stranka škode ni konkretizirala na določene realno izkazane posledice in dokazala, zakaj bi bila tako izkazana škoda zanjo težko popravljiva.

13Neutemeljen pa je tudi ugovor stranke z interesom A. d.o.o., da interes javnosti po razkritju koncesijske pogodbe pretehta interes tožeče stranke. Po določbi 32. člena ZUS-1 mora sodišče pri odločanju o začasni odredbi upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank in sicer v skladu z načelom sorazmernosti. V obravnavanem primeru, ko sodišče tehta pravico do učinkovitega sodnega varstva v razmerju do javne koristi ter koristi nasprotnih strank, pa po mnenju sodišča te ne morejo pretehtati navedene ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva.

14Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka izkazala pogoje, določene v 32. členu ZUS-1 in je zato njeni zahtevi za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 ugodilo.