VSC sklep I Cp 455/2016

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1S sklepom, opr. št. P 142/2010 z dne 6. junija 2016 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se pravdni postopek Okrajnega sodišča v Žalcu, opr. št. P 142/2010, ki je bil prekinjen, nadaljuje. Na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Žalcu P 148/2010 z dne 19. 4. 2011 je bil ta postopek prekinjen do rešitve vzorčnega postopka P 148/2010 Okrajnega sodišča v Žalcu. Četrti odstavek 279.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da mora sodišče po pravnomočnosti sodbe, izdane v vzorčnem postopku, odločiti o prekinjenih postopkih, ki nimajo bistvenih posebnosti, upoštevaje odločitev v vzorčnem primeru. Sodba v vzorčnem postopku Okrajnega sodišča v Žalcu P 148/2010 z dne 19. 1. 2016 je postala pravnomočna 5. 5. 2016, s sodbo VSC Cp 246/2016 z dne 5. 5. 2016, zato je sodišče prve stopnje odločilo, da se pravdni postopek v predmetni zadevi nadaljuje.

2Zoper takšno odločitev se pritožuje tožena stranka po pooblaščencu. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz člena 338 ZPP ter predlaga, da se tej pritožbi ugodi in naj se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se odloči, da se sicer postopek nadaljuje, vendar ne kot vzorčni postopek, podredno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek. Po določbah ZPP velja, da sodišče po pravnomočnosti sodbe, izdane v vzorčnem postopku, odloči o prekinjenih postopkih, ki nimajo bistvenih posebnosti, upoštevajoč odločitev v vzorčnem postopku. Tožena stranka v tem delu opozarja, da gre v konkretni zadevi za postopek, ki se v bistvenih posebnostih nedvomno razlikuje od vzorčnega postopka. V predmetni zadevi, kot sta toženi stranki že pojasnili in listinsko izkazali, v dosedanjih vlogah, gre namreč za nepremičnino parc. št. 572/85 k.o. …, ki sploh ni bila predmet podržavljenja oziroma je bila zajeta v podržavljenje zgolj v manjšem delu. Obravnavana nepremičnina se upoštevajoč stare prostorske akte in historične zemljiškoknjižne izpiske, nahaja na območju nekdanje skupne prvotne parcele št. 572/2, ki pa nikoli ni bila last tožnika ali denacionalizacijskega upravičenca ter ni bila podržavljena in tako tudi ne more biti predmet denacionalizacije. Dejstvo je, da je po Zakonu o denacionalizaciji, predmet denacionalizacije lahko zgolj premoženje, ki je bilo podržavljeno, torej premoženje, ki je na način, določen v ZDen prešlo v splošno ljudsko premoženje, državno, družbeno ali zadružno lastnino. Zato predmet denacionalizacije ne more biti premoženje, ki nikoli ni bilo v lasti denacionalizacijskega upravičenca. Tudi po komentarju ZDen velja, da se po ZDen praviloma ne vračajo stvari, ki niso podržavljene, saj se z denacionalizacijo ne sme povzročati novih krivic. Tožena stranka je tako stališča, da je pri odločanju o predmetni zadevi potrebno upoštevati predvsem navedene bistvene posebnosti, ki vsekakor utemeljeno nasprotujejo odločanju sodišča v konkretni zadevi na podlagi in upoštevaje odločitev v vzorčnem postopku. Podana je nesklepčnost tožbe, saj gre za popolno neskladje med trditveno podlago in tožbenim zahtevkom, ki nepravilno zajema parcelo, ki sploh ni predmet denacionalizacije, v celoti. Sklicevanje tožnika na identifikacijski izkaz z dne 6. 2. 2004, ki je bil narejen za potrebe denacionalizacijskega postopka, je napačno, saj je bilo za potrebe tega denacionalizacijskega postopka v letu 2013 izdelano novo identifikacijsko potrdilo, kjer je sodni izvedenec geodetske stroke pravilno upošteval vse relevantne okoliščine in dejstva za ugotovitev pravilnega stanja parcel v času podržavljenja in danes. Glede na to, mora prvostopno sodišče v konkretni zadevi odločati na podlagi bistvenih razlikovalnih posebnosti, ki predmetno zadevo ločuje od vzorčnega postopka. Nenazadnje ne gre prezreti, da ima pravdno sodišče v tovrstnih zadevah nalogo ugotavljati pomembne okoliščine, vezane na denacionalizacijo, tako npr. glede obstoja ovir za vračilo v naravi, saj je ravno to namen takšnih pravdnih postopkov v okviru denacionalizacijskih postopkov. Sodišče prve stopnje mora dati možnost toženim strankam uveljavljati in dokazovati dejanske okoliščine, vezane na premoženje, glede katerega se uveljavlja ničnost pravnega posla, pravdno sodišče pa ima nalogo ugotavljati vse relevantne okoliščine, ki so potrebne za odločitev o vprašanju ničnosti pravnega posla. V konkretni zadevi vračilo dejansko ni možno, saj sploh niso podani formalni pogoji za denacionalizacijo oziroma so podane zakonske ovire za vračilo. Tožena stranka zato ob upravičeni in utemeljeni argumentaciji predlaga, da drugostopno sodišče predlogom v celoti ugodi. Priglaša še pritožbene stroške.

3Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Okrajno sodišče v Žalcu je s sklepom, opr. št. P 148/2010 sklenilo, da se v pravdni zadevi, opr. št. P 148/2010 izvede vzorčni postopek. Pravdni postopki v pravdnih zadevah, opr. št. P 135/2010, P 136/2010, P 137/2010, P 138/2010, P 139/2010, P 140/2010, P 141/2010, P 142/2010, P 143/2010, P 144/2010, P 145/2010, P 146/2010, P 147/2010, P 149/2010, P 150/2010 in P 151/2010 in P 151/2010, se prekinejo do rešitve vzorčnega postopka. Sodišče prve stopnje je v tem sklepu ugotovilo, da se tožbe, vložene zoper O. in fizične osebe opirajo na enako dejansko stanje in na isto pravno podlago. Zato je v skladu s 179.b členom ZPP, sodišče po prejemu odgovorov na tožbe, na podlagi ene tožbe izvedlo vzorčni postopek, ostale postopke pa je prekinilo. Sodišče je pravdnim strankam omogočilo, da se izjavijo o prekinitvi postopka in temu niso nasprotovale. Sodišče prve stopnje je nato v nadaljevanju, na podlagi določbe člena 279 ZPP izvedlo vzorčni postopek v omenjeni pravdni zadevi opr. št. P 148/2010. S sedaj izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila zadeva, ki se nanaša na vzorčni postopek P 148/2010 Okrajnega sodišča v Žalcu pravnomočno rešena in sicer s sodbo VSC Cp 246/2016 z dne 5. 5. 2016, zato je bilo potrebno odločiti, da se pravdni postopek Okrajnega sodišča v Žalcu, opr. št. P 142/2010, ki je bil prekinjen, nadaljuje. Po določbi četrtega odstavka 279.b člena ZPP, po pravnomočnosti sodbe, izdane v vzorčnem postopku, sodišče o prekinjenih postopkih, ki nimajo bistvenih posebnosti, odloči, upoštevaje odločitev v vzorčnem primeru. Neutemeljene so zato navedbe iz pritožbe, da sodišče prve stopnje sicer lahko nadaljuje postopek, vendar ne kot vzorčni postopek. Sodišče prve stopnje konkretni postopek ne bo nadaljevalo kot vzorčni postopek, saj je vzorčni postopek že bil izveden in pravnomočno končan. Sodišče prve stopnje je zato bilo dolžno nadaljevati prekinjeni postopek. Sodišče prve stopnje bo v nadaljevanju moralo o zadevi odločiti, upoštevaje odločitev v vzročnem primeru, pri tem pa mora ugotavljati ali gre za postopek, ki nima bistvenih posebnosti od vzorčnega postopka, na kar vse pravilno opozarja pritožba v nadaljevanju. V konkretnem primeru, tudi če ne gre za primerljiv postopek z vzorčnim postopkom, o katerem je že bilo odločeno, bo lahko tožena stranka uveljavljala vse v pritožbi izpostavljene navedbe, v nadaljevanju prekinjenega in sedaj nadaljevanega postopka v zadevi P 142/2010. Zato jih ob reševanju pritožbe tožene stranke ne more obravnavati sodišče druge stopnje, kot pritožbene razloge zoper odločitev o nadaljevanju že prekinjenega pravdnega postopka, ki je procesni sklep.

6Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP, pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo in sicer določbo člena 279.b ZPP, niso se mu pripetile tiste bistvene kršitve določb ZPP, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti.

7Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s členom 165 ZPP).