VSL sodba III Kp 39547/2015

I. Pritožbi državne tožilke se ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se izrečena kazen

zviša na 3 (tri) leta zapora.

II. Pritožba zagovornika se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenih delih potrdi.

III. Obtoženec mora plačati sodno takso v znesku 540,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka.

1Okrožno sodišče v Krškem je s sodbo I K 39547/2015 z dne 28. 7. 2016 v ponovljenem sojenju obtoženega A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva po prvem odstavku 307. člena KZ-1, mu izreklo kazen dve leti in štiri mesece zapora, v izrečeno kazen vštelo čas pridržanja in pripora od 18. 10. 2015 od 12.05 ure dalje, obtožencu na podlagi 73. člena KZ-1 odvzelo ročni raketomet Zolja in 2060 gramov gospodarskega eksploziva, na podlagi prvega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pa odločilo, da mora obtoženec plačati stroške kazenskega postopka v višini 227,31 EUR, potrebne izdatke in nagrado zagovornice po uradni dolžnosti v znesku 379,43 EUR in sodno takso, ki bo odmerjena po pravnomočnosti sodbe.

2Zoper sodbo je pritožbo vložil zagovornik obtoženca iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da obtoženca v celoti oprosti obtožbe oziroma podredno, da sodbo razveljavi in vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje in razsojo.

3Zoper sodbo je pritožbo vložila okrožna državna tožilka zaradi odločbe o kazenski sankciji in predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi in napadeno sodbo spremeni tako, da obtoženemu A. A. za navedeno kaznivo dejanje izreče višjo kazen zapora.

4Zagovornik je v odgovoru na pritožbo državne tožilke predlagal, da se njena pritožba kot neutemeljena zavrne.

5Pritožba državne tožilke je utemeljena, pritožba zagovornika obtoženca ni utemeljena.

K pritožbi zagovornika:

6Pravilnost in popolnost na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja pritožba graja s ponavljanjem obtoženčevega zagovora, ko zatrjuje, da ni vedel ničesar o orožju in eksplozivu, saj mu je bila zadeva več kot očitno podtaknjena, s čimer sodbi očita zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Pritožbeno sodišče ob oceni izpodbijane sodbe ugotavlja, da slednja v svoji obrazložitvi natančno poda razloge, zakaj z vso gotovostjo zaključuje, da je obtoženec vedel, da se v črni torbi nahajata vojaški raketomet in razstrelivo in utemeljeno ni sledilo njegovemu zagovoru, čemur pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. Tudi slednje namreč ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče glede obnašanja obtoženca na mejnem prehodu Z., kjer je bilo njegovo vozilo pregledano, utemeljeno sledilo izpovedi priče B. B. Njegove verodostojnosti prvostopenjsko sodišče ni ugotavljalo le po neposrednem vtisu na glavni obravnavi (zaslišan je bil tako v prvem kot tudi v ponovljenem sojenju), pač pa je njegovo izpoved ocenilo tudi z vidika ostalih izvedenih dokazov. Predvsem pa sodišče prve stopnje skozi obrazložitev sodbe izdela natančno analizo izpovedi zaslišanih prič, tudi C. C. in Č. Č., ki sta bila zaslišana v ponovljenem sojenju, pri čemer glede dokazne ocene obeh izpovedi pritožbeno sodišče kljub drugačni oceni pritožbe glede slednjega, nima nobenih pomislekov.

7Prvostopenjska sodba obtožencu ne očita, da je površno pregledal torbo, pač pa, da je vedel, kaj se v torbi, ki jo je prevzel v …, nahaja, zato pritožba neutemeljeno zatrjuje, da zgolj površen pregled vsebine torbe ne more biti kazniv. Da obtoženčevemu zagovoru ni slediti, pa potrjuje tudi ugotovitev prvostopenjskega sodišča, ki je na naroku za glavno obravnavo opravilo tehtanje torbe in vseh treh odej ter tako zaključilo, da je bila torba brez zelenjave in vključno z odejami ter orožjem in razstrelivom (katerih teža izhaja iz strokovnega mnenja o zaseženem raketometu ter razstrelivu z dne 29. 10. 2015), težka 11 kilogramov, kar je ovrglo obtoženčev prvotni zagovor, da torba ni bila težka in spremenjen zagovor, da je tehtala po njegovi oceni med 5 do 7 kilogramov.

8Tudi pritožbeno sodišče sledi izpovedi zaslišanega policista B. B. glede nahajališča torbe v pregledanem vozilu, pri tem pa ocenjuje, da je povsem logično, da se je torba s tako problematično vsebino nahajala spodaj in da je bila prekrita z ostalimi kosi prtljage potnikov, ki so se vozili skupaj z obtožencem v njegovem vozilu, da bi na ta način ostala čim manj opazna. Zgolj pavšalna, predvsem pa neživljenjska so zatrjevanja pritožbe, da bi se ob takšnem shranjevanju torbe ob predpostavki, da bi obtoženec vedel, kaj prevaža, lahko med potjo marsikaj zgodilo in bi se eksploziv tudi sprožil, zato jih pritožbeno sodišče tudi zavrača kot povsem neutemeljene. Ne le, da je potrebno razstrelivo aktivirati, da se doseže pričakovani učinek (eksplozija) in da trenje prtljage med potjo takšne reakcije ne more povzročiti, prav tako pa tudi ni spregledati, da je bil eksploziv v torbi še dodatno zavarovan, saj je bila patrona razstreliva, ki že sama po sebi predstavlja za ravnanje varen ovoj, najprej zavita v odejo, nad njo pa sta bili še dve odeji iz ovčje volne, v kateri se je nahajala s treh strani ovita zelenjava.

9Pritožbeno sodišče tudi ne sledi pritožbi glede identitete D. D., ki naj bi bil oseba, ki je obtožencu v ... izročila sporno torbo. Ne le, da gre za skrajno nenavaden način ugotavljanja identitete slednjega s strani obtoženca in njegove žene, kot to ugotavlja in pravilno zaključuje že sodišče prve stopnje, pač pa tudi priči C. C. in Č. Č. na fotografiji ne prepoznata D. D., četudi oba osebo, ki naj bi obtožencu torbo izročila, opisujeta. Zato je pritrditi sodišču prve stopnje, ko ob analizi obtoženčevega zagovora in oceni izpovedi E. E. ter C. C. in Č. Č. utemeljeno zaključi, da obtoženčevemu zagovoru v tem delu ni slediti.

10Neutemeljeno pa pritožba obrambe zatrjuje, da je prvostopenjsko sodišče storilo absolutno bistveno kršitev, ker po napotku višjega sodišča ob razveljavitvi prve sodbe, ni zaslišalo D. D. ter da gre za ključen dokaz, ki je materialnopravno relevanten in bistven za samo odločitev v zadevi. Prvostopenjsko sodišče je po napotku sklepa Višjega sodišča v Ljubljani III Kp 39547/2015 z dne 19. 4. 2016, opravilo poizvedbe glede identitete osebe D. D. in tudi zaslišalo priči C. C. in Č. Č. Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev, zakaj D. D. ni zaslišalo, podrobno obrazložilo v točki 12 razlogov izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče pri tem izpostavlja, da Višje sodišče s sklepom III Kp 39547/2015 z dne 19. 4. 2016 prvostopenjskemu sodišču ni naložilo, da zasliši pričo D. D., temveč je odločitev o potrebnosti zaslišanja slednjega v ponovljenem sojenju (po opravljenih poizvedbah in zaslišanju prič C. C. in Č. Č.) prepustilo sodišču prve stopnje. Prvostopenjsko sodišče je po oceni vseh izvedenih dokazov zaključilo, da zaslišanje te priče ni potrebno, čemur tudi sodišče druge stopnje glede na tehtno obrazložitev sodišča prve stopnje, ne more oporekati. Pritožbeno sodišče pa dodatno ugotavlja tudi, da glede na opis tega kaznivega dejanja, razviden iz izreka izpodbijane sodbe, oseba D. D. nima neposredne povezave z izvršitvenim dejanjem, ki se očita obtožencu, glede na vsebino krivdoreka in pravilne zaključke sodišča prve stopnje, da obtožencu torba ni bila podtaknjena, pa D. D. tudi ni razbremenilna priča. Zaradi navedenega tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvostopenjsko sodišče s tem, ko priče D. D. ni zaslišalo, ni ravnalo v nasprotju z napotki višjega sodišča, prav tako pa tudi ni poseglo v pravico obdolženca do učinkovite obrambe ter tako ni storilo v pritožbi zatrjevanih absolutnih bistvenih kršitev ZKP. Relevantno okoliščino, to je ali je obtoženec vedel, kaj se nahaja v torbi, je namreč prvostopenjsko sodišče z izvedenimi dokazi brez dvoma ugotovilo in za svoje zaključke podalo tudi tehtno obrazložitev.

11Zaradi navedenega pa je prvostopenjsko sodišče s tem, ko ni izvedlo ostalih predlaganih dokazov s strani obrambe (zaslišanje vseh potnikov v vozilu, zaslišanje policistov, angažiranje izvedenca za telekomunikacije, pribave dokumentov o preiskavi v BIH in v Franciji in drugih), kar izpodbija pritožba v nadaljevanju, ravnalo povsem pravilno in je takšne dokazne predloge obrambe utemeljeno zavrnilo in svojo odločitev prepričljivo obrazložilo, glede dokazov v zvezi s fotografijami pred preiskavo vozila in posnetki nadzornih kamer, pa na podlagi relevantnih podatkov v spisu realno pojasnilo, da predlagana dokaza nista izvedljiva, ker fotografije niso bile posnete, posnetkov nadzornih kamer pa ni, kar izhaja tudi iz podatkov spisa. Kot je pritožbeno sodišče navedlo že v sklepu II Kp 39547/2015 z dne 19. 4. 2016, sodišče ni dolžno izvesti vseh dokazov, ki jih predlaga obramba, ta pa mora obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti. Do slednjega se je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe opredelilo že v točki 2 ter nato še v nadaljevanju obrazložitve, sledilo pa je dokaznim predlogom obrambe v zvezi z ugotavljanjem odločilnega dejstva, to je ugotavljanjem poteka predaje torbe v ..., kdo in na kakšen način jo je obtožencu izročil in kakšno je bilo pri tem obtoženčevo ravnanje, ko je kot priči zaslišalo C. C. in Č. Č.

12Ker je tako pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje v celoti in popolno ugotovilo in da v postopku ni storilo kršitev, na katere opozarja pritožba, je pritožbo obtoženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

K pritožbi državne tožilke:

13Na drugi strani pa pritožbenim razlogom pritožbe državne tožilke ni mogoče odreči utemeljenosti. Državna tožilka v pritožbi opozarja, da je prvostopenjsko sodišče pri odmeri zaporne kazni v premajhni meri upoštevalo, da gre za raketomet imenovan Zolja, ki je vojaško orožje, da gre za sredstvo z izjemno uničevalno močjo, da je izredno nevarno in namenjeno izključno terorističnim akcijam, kar enako velja tudi za eksploziv, s čimer se strinja tudi pritožbeno sodišče. Ne le, da gre za vojaško orožje z visoko uničevalno močjo in da je bilo eksploziva več kot dva kilograma, pač pa pritožbeno sodišče tudi ne more spregledati trenutka, v katerem je to kaznivo dejanje izvršeno, ko teroristični napadi velikih razsežnosti z uporabo orožja in razstreliva ter poskusi le-teh tudi na področju Evrope vse pogosteje ogrožajo mir. Zato je potrebno ob zgoraj izpostavljenih okoliščinah in tudi ob neprezrtem podatku o sumu obtoženčeve povezave s skrajnimi islamističnimi skupinami, ki izhaja iz uradnih podatkov policije njegove rojstne države, takšno ravnanje obtoženca sankcionirati ostreje.

14Zato je pritožbeno sodišče ob oceni s strani sodišča prve stopnje naštetih relevantnih okoliščin, ki jih je upoštevalo pri izbiri in odmeri kazenske sankcije in ob okoliščinah izpostavljenih zgoraj, izpodbijano sodbo v odločbi o kazenski sankciji spremenilo tako, da je obtoženemu A. A. izreklo triletno zaporno kazen, ki je glede na vse naštete okoliščine in ob ustreznem vrednotenju olajševalnih okoliščin, tako primerna kot tudi pravična.

15Ker sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi ali postopku ni našlo kršitev, na katere na podlagi prvega odstavka 383. člena ZKP pazi po uradni dolžnosti, je izpodbijano sodbo v nespremenjenih delih potrdilo.

16Pritožbeno sodišče je odločilo tudi, da mora obtoženec glede na to, da je imel redno zaposlitev, plačati sodno takso v znesku 450,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka, pri čemer je sodna taksa odmerjena po tar. št. 7122 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).