VSL sklep V Kp 31525/2016

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

1Okrajno sodišče v Novem mestu je z v uvodu navedenim sklepom po uradni dolžnosti iz kazenskega spisa na podlagi 83. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi z 237. členom ZKP izločilo uradna zaznamka o zbranih obvestilih o razgovorih z obdolženčevo materjo A. A. in z obdolženčevo ženo B. B. ter odločilo, da se po pravnomočnosti sklepa izločeni listini zapreta v poseben ovitek in hranita ločeno od drugih spisov ter ju ni možno pregledati in uporabiti v kazenskem postopku, razen v primerih iz četrtega odstavka 83. člena ZKP.

2Zoper sklep je vložil pritožbo državni tožilec zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP ter predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3Na pritožbo so odgovorili zagovorniki obdolženca, Odvetniška družba C. C. o.p., d.o.o. s predlogom, naj sodišče druge stopnje pritožbi ne ugodi.

4Pritožba je utemeljena.

5Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb se sodišče druge stopnje strinja z državnim tožilcem, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ker je nepravilno uporabilo določbo 83. člena ZKP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa. Določbe drugega odstavka 83. člena ZKP namreč določajo, da sodišče iz spisa izloči obvestila, ki so jih dale policiji osebe, ki ne smejo biti zaslišane kot priče ali ki so se v skladu s tem zakonom odrekle pričevanju. Slednje pomeni, da sodišče iz spisa izloči uradne zaznamke o zbranih obvestilih od „privilegiranih prič“, če so se te, ko so bile na sodišču prvič zaslišane kot priče, odrekle pričevanju. V konkretni zadevi pa ne gre za takšno situacijo. Državno tožilstvo je zoper obdolženca le vložilo obtožni predlog, mati in žena obdolženca pa kot priči sploh še nista bili zaslišani in se tako tudi nista mogli odreči pričevanju. Niti določbe ZKP, niti Zakon o nalogah in pooblastilih policije ne nalagata dolžnosti policistom, da morajo pred zbiranjem obvestil od „privilegiranih“ prič, le-te poučevati o tem, da jim ni potrebno pričati. Odločitev sodišča prve stopnje je zato nepravilna.

6Glede na zgoraj navedeno so bili razlogi, s katerimi je pritožnik izpodbijal sklep sodišča prve stopnje, utemeljeni, zato mu je sodišče druge stopnje ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo.