VSL sklep IV Cpg 736/2016

I. Pritožba subjekta vpisa se zavrže.

II. Pritožbi družbenika H., d. o. o. se ugodi in se izpodbijani sklep registrskega sodišča spremeni tako, da se predlog za vpis spremembe osnovnega kapitala, družbenika, spremembe poslovnega deleža in izbrisa poslovnega deleža ter spremembe družbene pogodbe zavrne.

1Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče na predlog subjekta vpisa vpisalo spremembo osnovnega kapitala (iz 100.000,00 EUR na 7.500,00 EUR), vpisalo pri poslovnem deležu F. G. novega družbenika (H. d. o. o. z datumom vstopa 11. 3. 2016) in izstop družbenikov F. G. in L., d. d., oba z datumom izstopa 11. 3. 2016, izbris poslovnega deleža imetnika L., d. d. pri poslovnem deležu F. G. pa spremembo poslovnega deleža (iz 22,7615 % na 100%) in v zvezi z njim spremembo osnovnega vložka (iz 25.037,67 EUR na 7.500,00 EUR) ter spremembo družbene pogodbe oziroma akta o ustanovitvi.

2Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožila subjekt vpisa in družbenik H., d. o. o. in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se poslovni delež z zap. št. 33289 (izbrisanega družbenika F. G.) izbriše in vpiše nov poslovni delež v korist imetnika H., d. o. o., podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve registrskemu sodišču v novo odločanje.

O pritožbi subjekta vpisa

3Pritožba ni dovoljena.

4Kot izhaja iz predloga za vpis z izpodbijanim sklepom vpisanih sprememb, je ta predlog vložil subjekt vpisa A., d. o. o. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče natančno in v celoti sledilo predlogu za vpis in v celoti vpisalo predlagane spremembe.

5Po četrtem odstavku 343. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg pritožba ni dovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo. Ta se presoja z vidika možnosti, da bo pritožnik v pritožbenem postopku uspel izposlovati zanj ugodnejšo rešitev glede na v prvostopenjskem postopku zahtevano pravno varstvo. Subjekt vpisa pa je s svojim predlogom za vpis sprememb v sodni register v prvostopenjskem postopku v celoti uspel, zato v pritožbenem postopku ne more izposlovati zanj ugodnejše rešitve. Pravni interes za pritožbo mu je zato treba odreči, kar ima za posledico zavrženje pritožbe kot nedovoljene po 1. točki 39. člena ZSReg.

O pritožbi družbenika H., d. o. o.

6Pritožba je utemeljena.

7Pritožnik izpodbija odločitev prvostopenjskega sodišča, da je pri poslovnem deležu zap. št. 33289 imetnika F. G. najprej zmanjšalo vrednost osnovnega vložka s 25.037,67 EUR na 7.500,00 EUR in nato pri tem poslovnem deležu vpisalo pritožnika kot novega imetnika. Tak vpis pa je v nasprotju s sklepom družbenikov, s katerim sta družbenika izvedla poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom poslovnih deležev po šestem odstavku 520. člena ZGD-1, nato pa je bil osnovni kapital družbe A. povečan na 7.500,00 EUR z vplačilom novega vložka H. v navedeni višini. V posledici opisanega vpisa novega družbenika H. na poslovnem deležu F. G. pa je prišlo do nezakonite situacije, da je pri poslovnem deležu pritožnika vpisana zaznamba izvršbe, čeprav je navedena obremenitev bremenila poslovni delež, ki je zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala prenehal in bi moral biti izbrisan.

8Po šestem odstavku 520. člena ZGD-1 se zmanjšanje osnovnega kapitala lahko izvede z umikom poslovnih deležev. Zanj se smiselno uporabljajo določbe 381. do 383. člena ZGD-1, torej določbe, ki veljajo za delniško družbo. Smiselna uporaba navedenih določb pa pomeni, da jih je treba uporabiti prirejeno statusnoorganizacijski naravi družbe z omejeno odgovornostjo in se nanaša na spremembo družbenikov glede prenehanja ali spremembe udeležbe v družbi z omejeno odgovornostjo. Ta pravila so v d. o. o. glede teh sprememb urejena strožje kot pri d. d., ker je pri d. o. o. bolj izpostavljeno zaupno razmerje med družbeniki.

9Umik poslovnega deleža pomeni razveljavitev članstva in z njim povezanih pravic in obveznosti družbenikov v družbi. V zvezi z umikom poslovnih deležev ZGD-1 napotuje na smiselno uporabo pravil o zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom delnic, ki je lahko prisilen ali prostovoljen. Pravna teorija je že zavzela stališče, da prisilni umik poslovnih deležev pri d. o. o. ne pride v poštev, saj zakon vprašanje izključitve družbenika celovito ureja s posebnimi določbami. Smiselna uporaba 381. do 383. člena ZGD-1 se torej nanaša le na amortizacijo lastnega poslovnega deleža (Prelič, Zabel, Ivanjko, Podgorelec, Kobal, Družba z omejeno odgovornostjo, GV Založba, Ljubljana, 2009, stran 296). Tudi izstop družbenika iz družbe namreč ZGD-1 ureja s posebnimi določbami.

10Ker pa se smiselna uporaba 381. do 383. člena ZGD-1 kot je zgoraj obrazloženo, lahko nanaša le na amortizacijo lastnega poslovnega deleža, se zmanjšanje osnovnega kapitala lahko izvrši le, če je družba pridobila poslovni delež, za katerega je v celoti vplačan emisijski znesek, neodplačno ali če je bil pridobljen v breme bilančnega dobička, rezerv, določenih v družbeni pogodbi ali drugih rezerv iz dobička (tretji in peti odstavek 381. člena v zvezi s šestim odstavkom 520. člena ZGD-1). Ker družba ne more pridobiti vseh poslovnih deležev (četrti odstavek 500. člena ZGD-1) pa se pokaže, da pri d. o. o. tudi ni mogoče zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom vseh poslovnih deležev.

11Pritožnik zato zmotno meni, da je s poenostavljenim zmanjšanjem osnovnega kapitala z umikom poslovnih deležev prišlo do prenehanja poslovnih deležev dotedanjih družbenikov (L. in F. G.) in nastanka novega poslovnega deleža po sklepu prejšnjih družbenikov.

12Subjekt vpisa je predlogu za vpis sprememb priložil notarski zapisnik sklepa skupščine družbe A, SV 144/16 z dne 11. 3. 2016, Akt o ustanovitvi družbe A., d. o. o., notarski zapis SV 145/16 izjave o prevzemu novega vložka z dne 11. 3. 2016 in bilanco stanja na dan 31. 12. 2015.

13Po 34. členu ZSReg registrsko sodišče ugodi zahtevku za vpis v sodni register, če ugotovi:

1) da izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listin, ki so priložene predlogu,

2) da listine glede podatkov, ki se vpisujejo v sodni register, ustrezajo predpisani vsebini,

3) da so bile listine izdane v predpisanem postopku in

4) da so izpolnjene druge materialnopravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon.

14Že iz zgoraj obrazloženega izhaja materialnopravno zmotno pritožbeno stališče, da je mogoče izvesti poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom poslovnih deležev družbenikov subjekta vpisa po šestem odstavku 520. člena ZGD-1. Zato tudi ni materialnopravne podlage za vpis prenehanja poslovnih deležev dotedanjih družbenikov L. in F. G. ter za vpis novega poslovnega deleža pritožnika na podlagi poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala in nato povečanja osnovnega kapitala subjekta vpisa.

15Iz notarskega zapisnika sklepa skupščine družbe A., d. o. o., SV 144/16 z dne 11. 3. 2016 pa izhaja, da se osnovni kapital družbe A., d. o. o., ki znaša 110.000,00 EUR zmanjša za 110.000,00 EUR tako, da po zmanjšanju znaša 0,00 EUR, prav tako tudi osnovni vložki družbenikov L. d. d. in F. G. po zmanjšanju znašajo 0,00 EUR. Zmanjšanje osnovnega kapitala se izvede zaradi pokrivanja prenesene izgube in izgube iz preteklega leta. Osnovni kapital se nato poveča z denarnim vložkom družbe H., d. o. o. za 7.500,00 EUR in po povečanju znaša 7.500,00 EUR. Družbenika sta izključila njuno prednostno pravico do prevzema novih vložkov v sorazmerju z dosedanjimi vložki in se izrecno odpovedala svoji prednostni pravici do prevzema novih vložkov in izrecno soglašala, da prevzame nov vložek družba H. v višini 7.500,00 EUR in vstopi v družbo.

16Ker je navedba osnovnega kapitala družbe in družbenika (za vsak osnovni vložek in njegov poslovni delež) obvezna sestavina družbene pogodbe (tretji odstavek 474. člena ZGD-1) oziroma akta o ustanovitvi, mora biti s predlogom za vpis spremembe osnovnega kapitala vložen tudi predlog za vpis spremembe družbene pogodbe z notarjevim potrdilom, da se spremenjene določbe družbene pogodbe ujemajo s sklepom o zmanjšanju osnovnega kapitala. S predlagano spremembo družbene pogodbe oziroma akta o ustanovitvi družbe (ki naj bi bil odraz sprejetih skupščinskih sklepov) pa je treba priložiti tudi čistopis spremenjene družbene pogodbe (drugi odstavek 46. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register). Iz predlogu predloženega Akta o ustanovitvi družbe A., d. o. o., pa izhaja, da je pritožnik kot družbenik družbe na podlagi pogodbe o odsvojitvi poslovnih deležev, pridobil vse poslovne deleže v družbi in je družba postala enoosebna, sprejel novo besedilo akta, ki v celoti nadomešča dosedanjo družbeno pogodbo.

17V d. o. o. poslovni delež lahko preneha zaradi izstopa ali izključitve družbenika (502. člen ZGD-1) ali v kaducitetnem postopku po 486. členu ZGD-1, s tem pa tudi članske pravice družbenika, medtem, ko pri prenosu poslovnega deleža (z odsvojitvijo ali dedovanjem) le-ta ne preneha, prenehajo le članske pravice prenosnika poslovnega deleža in preidejo na prevzemnika le-tega.

18Kot je bilo že obrazloženo, pa iz priloženega Akta o ustanovitvi družbe A., d. o. o., izhaja, da je pritožnik poslovne deleže prejšnjih družbenikov pridobil s pravnim poslom (pogodbo o odsvojitvi poslovnih deležev), kar je v nasprotju s priloženim sklepom skupščine družbe A., d. o. o., izhajajočim iz notarskega zapisnika SV 144/16 in tudi pritožbenimi trditvami o umiku poslovnih deležev družbenikov L. in F. G., pa tudi v nasprotju s predlaganim vpisom v sodni register. Iz povedanega torej izhaja, da predlogu za vpis sprememb v sodni register niso bile priložene ustrezne listine oziroma je njihova vsebina v nasprotju s predlaganimi vpisi.

19Utemeljeni pritožbi je zato pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje na podlagi 4. točke 39. člena ZSReg spremenilo tako, kot izhaja iz dispozitiva tega sklepa.