VSL sodba III Cp 2438/2016

Pritožba se zavrne.

1S sklepom predsednika Vrhovnega sodišča RS Su 1706/2016 z dne 22. 9. 2016 je bila pristojnost za sojenje v navedeni zadevi prenesena z Višjega sodišča v Mariboru na Višje sodišče v Ljubljani.

2Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 151314/2014 z dne 11. 11. 2014, po katerem je toženka dolžna plačati tožnici 55,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 11. 2014 ter ji povrniti izvršilne stroške v znesku 80,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 12. 2014 do plačila.

3Zoper sodbo se pritožuje toženka, ki kot pritožbena razloga uveljavlja bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotno uporabo materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijano sodbo in vrne zadevo prvemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da je predložila sodišču potrdilo o plačilu storitev tožnice v znesku 103,44 EUR z dne 11. 8. 2013, s čimer je poravnala vse storitve tožnice in je naročniško razmerje med pravdnima strankama po medsebojnem dogovoru prenehalo. Toženka zato ne priznava izmišljenih zaračunanih storitev tožnice, ki naj bi nastale po izključitvi toženkinega mobilnega aparata. Tožnica ni dokazala svojih trditev, na toženko pa je prevalila svojo odgovornost za prekinitev naročniške pogodbe z zamegljevanjem in izmišljanjem dejstev. Sodišče je sledilo tožničinim zavajajočim navedbam in sprejelo nepravično sodbo. S tem je kršilo postopek in materialno pravo.

4Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

5Pritožba ni utemeljena.

6Sodbo v sporu majhne vrednosti (takšna je tudi obravnavana zadeva) je mogoče izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Toženka s trditvami, da je 11. 8. 2013 poravnala vse storitve tožnice in da so vtoževane storitve tožnice neutemeljene, uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi česar so njene navedbe v tem delu neupoštevne. Pritožbeni očitek o zmotni uporabi materialnega prava in bistvenih kršitvah določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP je neobrazložen. Pritožbeno sodišče je zato preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah preizkusa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) in ugotovilo, da je prvo sodišče glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni storilo nobene od uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP.

7Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).