VSL sodba I Cp 1597/2016

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi VL 165925/2012 z dne 5. 11. 2012 in odločilo, da je toženec dolžan plačati tožeči stranki 17.552,83 EUR in ji povrniti nadaljnje pravdne stroške v znesku 519,00 EUR, oboje z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno zavrne tožbeni zahtevek. V pritožbi toženec navaja, da je zgrešeno stališče sodišča prve stopnje, da ni nasprotoval temelju in višini tožbenega zahtevka, saj mu kot poroku ni znano, za kakšen dolg gre in kakšna je njegova višina. Od tožeče stranke ni prejel nikakršnih opominov. Toženec nadalje trdi, da gre za gospodarski spor in Okrožno sodišče v Ljubljani ni stvarno pristojno, saj gre za spor, ki ne presega 20.000,00 EUR. Zgrešeno je stališče, da se je toženec spustil v spor, ko pa na pravdni narok ni prejel vabila.

3Pritožba ni utemeljena.

4S poroštveno izjavo (28.9. 2010) se je toženec zavezal, da bo kot solidarni porok in plačnik na poziv tožeče stranke poravnal dolg, ki ga ne bo poravnal kreditojemalec, to je izbrisana D. d.o.o. Gre za solidarno poroštvo, saj se je toženec zavezal kot porok in plačnik (tretji odstavek 1019 člena OZ).

5Glede na poroštveno izjavo so neutemeljene pritožbene trditve toženca, da mu ni znano, za kakšen dolg gre in kakšna je njegova višina, saj toženec takih ugovorov nima. Lahko bi le dokazoval, da je kreditojemalec poplačal prejeti kredit. Na njegovo obveznost tudi ne vpliva okoliščina, ali je prejel opomin oziroma poziv. Toženec stvarni pristojnosti sodišča ni ugovarjal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in je zaradi tega ta ugovor podan prepozno in ga sodišče prve stopnje ni smelo upoštevati, saj je ugovor stvarne nepristojnosti dopusten le do razpisa naroka za glavno obravnavo kot je tožencu pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje (drugi odstavek 19. člena ZPP).

6Neutemeljene so nadaljne pritožbene trditve toženca, da ni prejel vabila na poravnalni narok, saj toženec v vlogi z dne 20. 3. 2015 navaja, da je vabilo prejel, predlaga pa preložitev naroka.

7Glede na navedeno je bilo pritožbo toženca zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (člen 353 ZPP).