VSL sklep Cpg 157/93

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala ugotovitev ničnosti vpisa ustanovitve podjetja tožene stranke v sodni register.

Tožeča stranka je proti sodbi pravočasno vložila pritožbo, v kateri uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da je pogodba o ustanovitvi tožene stranke veljavna, ker jo je za podjetje V. p.o. Ljubljana podpisal, ki je še vedno vpisan v sodni register kot direktor tega podjetja. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bil le-ta s sklepom delavskega sveta podjetja z dne 5.4.1991 in z dne 10.5.1991 razrešen kot direktor in zastopnik podjetja. Sodišče prve stopnje se do tega vprašanja ni opredelilo. To vprašanje bi moralo razčistiti, saj je od tega vprašanja odvisno ali je pogodba veljavna ali ne, oziroma ali je sklenjena ali ne. Ker sodba o tem nima razlogov, je storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. člena ZPP.

Pogodbo je podpisala oseba, ki je bila razrešena s funkcije direktorja in zastopnika podjetja in jo je podpisala kot nepooblaščena oseba. Ne gre za prekoračitev pooblastil kot to zmotno zaključuje sodišče prve stopnje. Direktor je pooblastila izgubil z razrešitvijo in ne šele z vpisom izbrisa iz sodnega registra.

Dejstvo, da je ta oseba še vedno vpisana v registru, še ne pomeni, da je zastopnik podjetja. Podatki v sodnem registru varujejo tretje, ki so v dobri veri, ne pa nedobrovernih, to pa so vsi sklenitelji ustanovitvene pogodbe, ki so delavci podjetja. Vsi so vedeli, da ni več direktor. Pogodba zato po tretjem odstavku 88. člena ZOR ni bila sklenjena. Sodišče prve stopnje pa tudi ni upoštevalo, da odločitve o ustanovitvi tožene stranke ni sprejel delavski svet podjetja, pač pa zbor kot nepristojen organ. Zbor delavcev pa sestavljajo delavci podjetja, ki so vsi podpisniki pogodbe o ustanovitvi tožene stranke.

Ker o vlaganju ni odločil pristojni organ in ker pogodbe ni podpisal zakoniti zastopnik podjetja, obstajajo razlogi za ugotovitev ničnosti vpisa. Obstoji tudi razlog nezakonito izvedenega dejanja, o katerem so vpisani podatki v sodni register. Pri podpisu pogodbe je šlo za nezakonito izvedeno dejanje, o katerem se vpisujejo podatki v sodni register. Sodišče ni upoštevalo, da vpis izbrisa zastopnika oziroma vpis spremembe osebe, pooblaščene za zastopanje, nima konstitutivnega značaja za podjetje niti ni datum vpisa odločilen za presojo pooblastila te osebe v pravnem prometu, ker podatki v sodnem registru varujejo le tretje osebe.

Pritožba je bila vročena toženi stranki. Le-ta je vložila odgovor na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje se strinja s pritožnico, da v konkretnem primeru ne gre samo za vprašanje omejitve pooblastil zastopnika podjetja, pač pa tudi za vprašanje, ali je sporno ustanovitveno pogodbo za podjetje podpisala oseba, ki je bila ob podpisu pogodbe zastopnik tega podjetja ali ne. Samo zaradi dejstva, da je pogodbo o ustanovitvi tožene stranke za podjetje podpisala oseba, ki je v sodnem registru vpisana kot oseba pooblaščena za zastopanje in da v sodnem registru niso bile vpisane omejitve pooblastil te osebe, sodišče prve stopnje še ni imelo zadostne podlage za zaključek, da je zaradi tega sporna ustanovitvena pogodba veljavna. Sodišče druge stopnje se ne strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da imajo omejitve pooblastil zastopnikov v razmerju do tretjih pravne učinke zgolj, če so te omejitve vpisane v sodni register. Tak zaključek je pravilen, če tretji v pravnem prometu ravna vestno in pošteno in se pri tem zanese na podatke vpisane v sodnem registru. Enako velja za vprašanje, ali je tisti, ki je podpisal pogodbo pooblaščen za zastopanje ali ne. Glede učinkov vpisa v sodni register in glede načela zaupanja v podatke vpisane v sodnem registru, je treba uporabiti določbo 186. člena Zakona o podjetjih (Ur.l. SFRJ 77/88-46/90), ki ureja to vprašanje. Sodišče prve stopnje te določbe v konkretnem primeru ni uporabilo in zato tudi ni ugotovilo odločilnih dejstev, zato še ni možna pravilna uporaba materialnega prava. Pritožnica utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni zavzelo stališča do trditev in dokaznih predlogov tožeče stranke, da je sporno ustanovitveno pogodbo za podjetje podpisal, ki da je bil s sklepom delavskega sveta z dne 10.5.1991 dokončno razrešen funkcije direktorja podjetja in da v času sklepanja sporne ustanovitvene pogodbe (31.10.1991) ni bil zastopnik podjetja, čeprav je bil še vedno vpisan v sodnem registru kot direktor tega podjetja. Sodišče prve stopnje bi se moralo ukvarjati s tem vprašanjem, ker je tožeča stranke že v tožbi (glej navedbe pod št. II) zatrjevala, da so ustanovitelji tožene stranke (torej sopogodbeniki ustanovitvene pogodbe) delavci podjetja za katere pa je vprašljivo, ali jih je v konkretni situaciji mogoče obravnavati kot tretje osebe v smislu drugega odst. 186. člena Zakona o podjetjih, še zlasti pa bi se najbrž le-ti težko sklicevali na določbo tretjega odst. 186. člena Zakona o podjetjih. Pritožnik namreč trdi, da so vsi ostali sopogodbeniki vedeli, da je bil razrešen kot direktor podjetja. Tisti, ki ve ali bi lahko vedel, da dejansko stanje ne ustreza registrskemu stanju, se ne more sklicevati na podatke v sodnem registru (tretji odst. 186. člena Zakona o podjetjih).

Ker ta odločilna dejstva v postopku na prvi stopnji niso bila ugotovljena, je sodišče druge stopnje pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (2. odstavek 370. člena ZPP).

V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, ali je bil v času sklepanja ustanovitvene pogodbe (31.10.1991) pooblaščenec za zastopanje podjetja, kdo so bili soustanovitelji tožene stranke in ali so podani razlogi zaradi katerih so se le ti lahko zanesli na stanje vpisano v sodnem registru. Šele po ugotovitvi teh odločilnih dejstev bo sodišče prve stopnje lahko pravilno odločilo, ali je pogodba o ustanovitvi tožene stranke veljavna ali ne.

Z vsemi ostalimi zaključki sodišča prve stopnje pa se sodišče druge stopnje v celoti strinja in je zato neutemeljen pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati, da je odločitev o ustanovitvi tožene stranke sprejel zbor delavcev kot nepristojni organ in ne delavski svet. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi dovolj obširno in pravilno obrazložilo kakšen pomen ima v konkretni situaciji dejstvo, da je odločitev - sklep - o ustanovitvi tožene stranke sprejel zbor delavcev in ne delavski svet (glej izpodbijano sodbo drugi odstavek na strani 3).