VSC sodba Cp 244/2016

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

2. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1S sodbo, opr. št. P 496/2015 z dne 4. 2. 2016 je sodišče prve stopnje odločilo, da obstoji podlaga za tožniku dne 20. 10. 2014 nastalo mu škodo iz dodatnega nezgodnega zavarovanja po polici za rizično življenjsko zavarovanje št. ... z dne 1. 8. 2014 in je zahtevek po pogodbeni podlagi v celoti utemeljen. Sodišče prve stopnje je še odločilo, da bo o višini tožbenega zahtevka in o stroških postopka odločilo s končno sodbo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je med pravdnima strankama sporno plačilo zavarovalnine v skupnem znesku 14.955,00 EUR za 137 dni dnevnega nadomestila za čas bolniškega staleža, za 30 bolnišničnih dni in za 20 % trajno invalidnost iz naslova nezgodnega zavarovanja po sklenjeni polici za rizično življenjsko zavarovanje št. 8429861 z dodatnim nezgodnim zavarovanjem v zvezi s poškodbo z dne 20. 10. 2014, ob padcu tožnika z lestve, dva metra nižje na nadstrešek. Iz police je razvidno, da je bilo določeno obročno plačilo premij in sicer mesečno 42,09 EUR in z zapadlostjo v plačilo vsakega prvega v mesecu za tekoči mesec do poteka zavarovanja, v skladu z zavarovalno pogodbo. Tožnik ob sklenitvi zavarovalne pogodbe prve premije ni plačal, kot je tudi ni plačal kasneje, ampak je to storil 26. 10. 2014, toženka pa je prekinila zavarovanje dne 10. 2. 2015 z 1. 2. 2015, zaradi neplačila premije. Sodišče je zaključilo, da gre za zahtevek iz nezgodnega zavarovanja in je glede posledic v primeru, če premija ni plačana uporabiti določilo drugega odstavka 937. člena OZ, ki določa,da v primeru, če je dogovorjeno, da je treba premijo plačati po sklenitvi pogodbe, začne teči obveznost zavarovalnice na dan, ki je v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja. Obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbo dogovorjeno zavarovalnino pa preneha, kot to določa tretji odstavek v primeru, če zavarovalec ne plača premije do zapadlosti zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more prej izteči, preden ne poteče 30 dni od zapadlosti premije. Toženka je s priporočenim pismom 10. 2. 2015 zaradi neplačila premije, zavarovanje s 1. 2. 2015 stornirala in prekinila zavarovalno pogodbo in je zato šele z navedenim dnem, v skladu s tretjim odstavkom 937. člena OZ prenehalo zavarovalno kritje. Gre za kogentno določilo, ki ga je uporabiti in se zato Splošni pogoji od tega ne smejo odmakniti (člen 924 OZ) in jih zaradi tega sodišče tudi ni upoštevati in jih tako ni uporabiti glede trajanja zavarovanja s strani toženke zatrjevanega določila 3. člena Splošnih pogojev PG-Z RIZ/12-12. To določilo Splošnih pogojev namreč v prvem odstavku 3. člena določa, da se lahko zavarovanje sklene, če ni drugače dogovorjeno tako, da začne veljati prvi dan v mesecu in prične ob 00.00 uri istega dne, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja in takrat začne tudi jamstvo zavarovalnice, če je do takrat plačana celotna prva premija. V kolikor pa ta, kot to izhaja iz drugega odstavka, ni plačana do začetka zavarovanja, pa zavarovalnica podeli začasno jamstvo od začetka zavarovanja do zadnjega dne v mesecu začetka zavarovanja, vendar pa zavarovalno jamstvo v vsakem primeru preneha, če celotna premija ni plačana do poteka začasnega jamstva. Na podlagi izvedenih dokazov pa je sodišče ugotovilo, da toženka vse do 1. 2. 2015 nikoli ni obvestila tožnika o zapadlosti premije, niti ga ni opozorila o prenehanju zavarovalnega kritja, zato je šele z navedenim dnem, v skladu s tretjim odstavkom 937. člena OZ prenehalo zavarovalno kritje. Ker toženka ni izkazala, da je že predhodno morebiti s priporočenim pismom obvestila tožnika o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalne pogodbe, je tako podano zavarovalno jamstvo v zvezi s tem škodnim dogodkom z dne 20. 10. 2014. Obveznost zavarovalnice plačati zavarovalnino je nastala že na dan, kot je bil v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja (1. 8. 2014). Dejstvo, da je tožnik zamujal s plačilom prvega obroka premije še ni razlog za to, da toženka ne bi bila dolžna plačati zavarovalnine. Obveznost zavarovalnega jamstva je prenehala šele z vročitvijo opomina s priporočeno pošto, to je 10. 2. 2015. Sodišče je zato z vmesno sodbo ugotovilo, da je v celoti podano zavarovalno jamstvo po polici št. 8429861 sklenjeni 1. 8. 2014, veljavni do 1. 2. 2015 in iz dodatno sklenjenega nezgodnega zavarovanja. Odločitev o višini zavarovalnine in stroških postopka pa je sodišče pridržalo za končno sodbo (drugi odstavek 315. člena ZPP).

2Zoper takšno odločitev se pritožuje tožena stranka. Pritožbo podaja iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da sta v tej pravdni zadevi bistveni dve stvari in sicer obstoj zavarovalnega jamstva oziroma kritja po zavarovalni polici v času, preden je tožnik plačal prvo zavarovalno premijo in pa sklenitev zavarovalne pogodbe in odpoved zavarovalne pogodbe, torej čas trajanja zavarovalne pogodbe, kar pa ni isto in je zato potrebno ti dve stvari obravnavati ločeno. Tožnik je s tožbo izterjeval plačilo zavarovalnine za škodo iz škodnega dogodka z dne 20. 10. 2014 in sicer iz zavarovalne police za rizično življenjsko zavarovanje z dodatnim nezgodnim zavarovanjem št. ..., sklenjeno dne 1. 8. 2014. Toženka je ugovarjala, da iz te police zavarovalno jamstvo ni podano. Ta zavarovalna polica je bila namreč sklenjene po Splošnih pogojih za rizično življenjsko zavarovanje ..., ki v prvem odstavku 3. člena določa, da se zavarovanje lahko sklene, če ni drugače dogovorjeno tako, da začne veljati prvi dan v mesecu. Zavarovanje se začne ob 0.00 uri tistega dne, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja. Takrat se začne tudi jamstvo zavarovalnice, pod pogojem, da je do takrat bila plačana celotna prva premija. Nadalje je v drugem odstavku istega člena zavarovalnih pogojev navedeno, da v primeru, če prva premija ni plačana do začetka zavarovanja, zavarovalnica podeli začasno jamstvo, in sicer od začetka zavarovanja do zadnjega dne v mesecu začetka zavarovanja. Zavarovalno jamstvo v vsakem primeru preneha, če celotna prva premija ni plačana do poteka začasnega jamstva. V tem primeru se jamstvo ponovno začne ob 24.00 uri tistega dne, ko je prva premija plačana v celoti, s pogojem, da se zdravstveno stanje zavarovane osebe od podpisa ponudbe ni poslabšalo. Tožnik prve premije ni plačal ob sklenitvi zavarovanja, niti kasneje do zadnjega dne v mesecu avgustu 2014, ampak je prvo premijo za obdobje 1. 8. 2014 do 31. 8. 2014 plačal šele po škodnem dogodku in sicer dne 28. 10. 2014 in to v znesku 42,09 EUR. Začasno zavarovalno jamstvo po zavarovalni polici je tako v skladu s pogoji poteklo dne 31. 8. 2014 in glede na to, na dan škodnega dogodka tožnika dne 20. 10. 2014 zavarovalno jamstvo za škodo tožnika, ni bilo podano. Tožnik nikoli ni prerekal, da citirani zavarovalni pogoji za tožnikovo zavarovalno polico in na njej sklenjena zavarovanja ne veljajo. Glede na to, da se je zavarovalec zavezal, da bo celotno prvo premijo plačal ob začetku zavarovanja in ob sklenitvi pogodbe dne 1. 2. 2014 glede na določila 937. člena ZO zavarovalno kritje ne učinkuje vse dokler zavarovalec ne izpolni te obveznosti, kar pomeni, da v zvezi z zavarovalnimi primeri, ki so mu nastali po sklenitvi zavarovalne pogodbe, toda pred plačilom prve premije, zaveze zavarovalnice nima. Z naknadnim plačilom premije je pogodba ostala v veljavi, ni pa v trenutku zavarovalnega primera obstajalo zavarovalno jamstvo, saj do takrat prva premija ni bila plačana. Obstoj zavarovalne pogodbe ni enak obstoju zavarovalnega jamstva, saj je zavarovalno jamstvo odvisno od vsebine pogodbe, pri čemer lahko pogodbeni stranki določene rizike iz zavarovalnega kritja tudi izključita. Zavarovalna pogodba je ostala v veljavi, vendar pa v času nastanka škodnega dogodka ni obstajalo zavarovalno kritje, saj slednjega ni mogoče vzpostaviti za nazaj in glede na to tudi ni obstajala plačilna zaveza tožene stranke za nazaj. Zavarovalna pogodba je bila v veljavi v času od 1. 8. 2014 do 1. 2. 2015, ko je tožena stranka zavarovanje stornirala. Glede na obrazloženo se splošni pogoji v konkretnem primeru niso v ničemer odmaknili od kogentnih določil drugega odstavka 924. člena OZ kot je zmotno ugotovilo sodišče prve stopnje. Zato je zmotno tudi stališče sodišča prve stopnje, da splošnih pogojev zaradi tega tudi ni treba upoštevati in uporabiti glede trajanja zavarovanja s strani toženke zatrjevanega določila 3. člena splošnih pogojev .... Dejstvo je, da se je tožnik zavedal, da mora plačati prvo premijo in da je plačilo le-te pogoj za obstoj zavarovalnega jamstva, zato jo je tudi plačal po škodnem dogodku, vendar pa bi jo moral plačati pred škodnim dogodkom in ne po njem, saj zavarovalnega jamstva za nazaj glede na določila OZ in sodno prakso ni mogoče vzpostaviti. Zato predlaga spremembo sodbe in priglaša pritožbene stroške.

3Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila. Po mnenju tožeče stranke, tožena stranka širi pritožbena izvajanja na nedovoljen način in s tem tudi širi trditveno podlago in zato pomenijo pritožbene navedbe tožene stranke pritožbene novote. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe v zvezi z zatrjevano zmotno uporabo materialnega prava in je po mnenju tožeče stranke sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Tožena stranka tožnika ni pozvala k plačilu prve premije in zato je zavarovalna pogodba ostala v veljavi in je zato zahtevek o podlagi v celoti utemeljen. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz priložene police za rizično življenjsko zavarovanje št. ... z dne 1. 8. 2014 izhaja, da je tožnik sklenil polico za rizično življenjsko zavarovanje in poleg tega dodatno zavarovanje pod določenimi pogoji ... in dodatno nezgodno zavarovanje pod pogoji ... in ... za čas od 1. 8. 2014 do 1. 8. 2039. Iz police je razvidno, da je bilo določeno obročno plačilo premije in sicer mesečno 42,09 EUR in z zapadlostjo v plačilo vsakega prvega v mesecu za tekoči mesec, do poteka zavarovanja v skladu z zavarovalno pogodbo. Tožnik ob sklenitvi zavarovalne pogodbe prve premije ni plačal, kot je tudi ni plačal kasneje, ampak je to storil 28. 10. 2014, toženka pa je šele dne 10. 2. 2015 prekinila zavarovanje z učinkom 1. 2. 2015, zaradi neplačila premije. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je za rešitev pravnega vprašanja v zvezi z zavarovalnim jamstvom uporabilo določbo drugega odstavka 937. člena OZ, ki določa, da v primeru, če je dogovorjeno, da je treba premijo plačati po sklenitvi pogodbe, začne teči obveznost zavarovalnice do izplačila v pogodbi dogovorjeno zavarovalnino na dan, ki je v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja. Obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno zavarovalnino, pa preneha, kot to določa tretji odstavek, če zavarovalec ne plača do zapadlosti zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu puščeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije. Toženka je s priporočenim pismom šele 10. 2. 2015 glede na neplačilo premije, zavarovanje s 1. 2. 2015 stornirala in prekinila zavarovalno pogodbo in je zato šele z navedenim dnem v skladu s tretjim odstavkom 937. člena OZ prenehalo zavarovalno kritje. Gre za kogentno določilo, ki ga je treba uporabiti in se zato splošni pogoji od tega ne smejo odmakniti, kot je to določeno v drugem odstavku 924. člena OZ, zato sodišče prve stopnje materialno pravno pravilno tega ni upoštevalo. Sodišče prve stopnje je namreč na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da toženka vse do 1. 2. 2015 nikoli ni obvestila tožnika o zapadlosti premije, niti ga ni opozorila o prenehanju zavarovalnega kritja, zato je šele z navedenim dnem, v skladu s tretjim odstavkom 937. člena OZ prenehalo zavarovalno kritje. Toženka ni izkazala, da je že predhodno morebiti s priporočenim pismom obvestila tožnika o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalne pogodbe in je zato sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podano zavarovalno jamstvo v zvezi s škodnim dogodkom z dne 20. 10. 2014. Obveznost zavarovalnice plačati zavarovalnino je nastalo že na dan, kot je bilo v pogodbi določeno kot dan začetka zavarovanja (1. 8. 2014), dejstvo, da je tožnik zamujal s plačili prvega obroka premije še ni razlog za to, da toženka ne bi bila dolžna plačati zavarovalnine. Gre za zavarovalnico in zavarovalno jamstvo je prenehalo šele z vročitvijo opomina s priporočeno pošto 10. 2. 2015. Če se stranki dogovorita, da se premija plača po sklenitvi pogodbe, zavarovalno kritje pa začne teči na dan, ki je v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja (pred dnevom zapadlosti premije - drugi odstavek 937. člena OZ), neplačilo zavarovalne premije učinkuje na zavarovalno kritje z učinkom prenehanja le tedaj, ko zavarovalnica to uveljavlja s sankcijami, ki jih ima na voljo na podlagi 937. člena OZ. Gre za dolžnostno upravičenje zavarovalnice, ki ga ne more obiti z drugačnimi pogodbenimi določili.(1) Zato je zmotno pritožbeno naziranje, da v konkretnem primeru zavarovalno jamstvo zaradi neplačila premije do nastanka zavarovalnega dogodka še ni nastopilo in da opominjevalni postopek v takih primerih ni določen, ne v splošnih pogojih, ne v zakonu. Predpisuje ga tretji odstavek 937. člena OZ, na katerega se je pravilno oprlo prvo sodišče. Z njim zakon uveljavlja inštitut ponovne vzpostavitve zavarovalnega kritja. S tem ščiti koristi zavarovalca kot šibkejšo pogodbeno stranko. Zakonska določila so kogentna. Pogodbena določila; v konkretnem primeru Splošni pogoji, na katere se sklicuje pritožnice se zaradi zaščite zavarovalca od njih ne smejo odmakniti (drugi odstavek 924. člena OZ). Zato se pritožnica zaman sklicuje na Splošne pogoje, ki opominjevalnega postopka ne predpisujejo, kot tudi na dolžnikovo poznavanje takšnih splošnih pogojev. Po tretjem odstavku 937. člena OZ, neplačilo zavarovalne premije učinkuje na zavarovalno kritje z učinkom prenehanja le tedaj, ko zavarovalnica to uveljavlja s sankcijami, ki jih ima na voljo na podlagi 937. člena OZ. Gre za dolžnostno upravičenje zavarovalnice, ki ga kot že rečeno, ne more obiti z drugačnimi pogodbenimi določili. To velja za primer, ko prva premija, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, ni bila plačana. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je zavarovalnica opravila opominjevalni postopek šele po nastanku zavarovalnega primera. Obveznost toženke zaradi neplačila premije oziroma prenehanja zavarovalnega kritja bi prenehala le, če tožnik kot zavarovalec, premije ne bi plačal do njene zapadlosti, če zavarovalec premije ne bi plačal v opominjevalnem roku trideset dni, in bi zavarovalno kritje prenehalo po tridesetih dneh od dneva, ko je tožniku bilo vročeno priporočeno pismo z obvestilom o zapadlosti premije (tretji odstavek 937. člena OZ). Takšno stališče je zavzeto tudi v pravni teoriji.(2) Ker je bilo plačilo premije dogovorjeno po sklenitvi pogodbe, je zato potrebno uporabiti drugi in tretji odstavek 937. člena OZ. Do škodnega dogodka je prišlo po sklenitvi zavarovalne pogodbe in pred plačilom prvega obroka premije, zato je bil potreben za prenehanje zavarovalnega jamstva takoimenovan opominjevalni postopek po drugem odstavku 937. člena OZ.(3) Tega opominjevalnega postopka pa tožena stranka kot zavarovalnica in pogodbena stranka ni izvedla, zato je podano zavarovalno jamstvo po polici.

6Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje, pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo. Ker je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, kar je pritožbeni razlog tožene stranke, pritožnica pa posebej ne obrazlaga pritožbenega razloga storitve bistvenih kršitev določb ZPP in ker takšnih kršitev, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), sodišče druge stopnje ni ugotovilo, je zato ob uporabi določbe člena 353 ZPP, pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

7Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (člen 165 ZPP).

-----

Op. št. (1): Tako VSL sodba II Cp 1450/2009 z dne 24. 6. 2009,

Op. št. (2): Glej komentar k členoma 924 in 937 OZ; četrta knjiga, Obligacijski zakonik s komentarjem, N. Plavšak, B. Zabel, V. Krajnc, A.. Polajnar Pavčnik, P. Grilc, J. Markič, S. Ilovar Gradišar in drugi; GV Založba.

Op. št. (3): Primerjaj sklep VS RS II Ips 298/2009 z dne 3. 12 .2012.