UPRS sodba I U 1429/2015

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Toženka je s 1. točko izreka izpodbijane odločbe na podlagi prvega odstavka 51. člena Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih (ZFfS-1) tožniku kot poklicnemu uporabniku fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljevanju FFS) naložila plačilo stroškov analize vzorčenih zelenih delov rastline – jablane, zaradi preverjanja pravilne rabe FFS, ki jo je opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, v višini 251,03 EUR, v roku 15 dni po pravnomočnosti odločbe, na navedeni TRR. Z 2. točko izreka je odločila, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

2Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je bil pri tožniku opravljen inšpekcijski pregled zaradi padca čebel dne 1. 7. 2014. V vasi, kjer je postavljen čebelnjak, v katerem je prišlo do padca, so trije sadjarji. Vzorčenje zelenih delov v sadovnjakih je bilo opravljeno pri treh sadjarjih in na sadnem drevju na vrtu čebelarja, vzorčene pa so bile tudi čebelje mrtvice. Iz rezultatov analiznega izvida izhaja, da sta bili v mrtvicah ugotovljeni dve aktivni snovi in sicer captan (to je aktivna snov, ki je registrirana v pripravkih za uporabo v sadjarstvu) in fipronil (v Sloveniji ni registriranega pripravka FFS, ki bi vseboval to aktivno snov). Vzorčenje zelenih delov je bilo opravljeno v tožnikovem sadovnjaku, ki je oddaljen 30 m od čebelnjaka, opravljeno pa je bilo vzorčenje tudi pri dveh drugih sadjarjih, ki imata sadovnjaka oddaljena 150 oz. 360 m od čebelnjaka. V rezultatih analiznih izvidov obeh drugih vzorčenih sadovnjakov med zaznanimi aktivnimi snovmi ni bilo aktivne snovi fipronil, kot tudi ne v vzorčenih zelenih delih, ki so bili odvzeti na sadnem drevju travniškega sadovnjaka v lasti čebelarja. Inšpektorica ugotavlja, da je ugotovljena snov fipronil v anazilnem izvidu zelenih delov pri tožniku tako velika, da ni moglo priti do zanašanja, predvsem ker tudi v sosednjih vzorčnih sadovnjakih ni bilo ugotovljene aktivne snovi fipronil. Pri pregledu prevzetih evidenc pri tožniku nepravilnosti ni bilo ugotovljenih, kar inšpektorica pripisuje nepravilnemu in neresničnemu vodenju evidenc. Uporaba aktivne snovi fipronil je v nasprotju s prvim odstavkom 5. člena ZFfS-1, ki določa, da se FFS lahko uporablja na ozemlju RS le, če ima odločbo o registraciji, dovoljenje za nujne primere, dovoljenje za vzporedno trgovanje ali dovoljenje za raziskave in razvoj. Prav tako je uporaba aktivne snovi ciprodinil v analiziranem vzorcu v nasprotju z drugim odstavkom 19. člena ZFfS, po katerem mora uporabnik za vsako tretiranje voditi podatke o uporabi FFS.

3Drugostopenjski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Poudarja, da ne gre samo za nepravilno uporabo fipromila v sadovnjaku, kot je to ugotovil prvostopenjski organ, ampak celo za prepovedano uporabo, saj je bil očitno prekršen prvi odstavek 5. člena ZFfS-1. Aktivne snovi fipronil pa kot rečeno, noben od v Sloveniji registriranih pripravkov FFS ne vsebuje, kar pomeni, da je njena prisotnost v tožnikovem sadovnjaku lahko le posledica neregistriranega pripravka FFS. Po prepričanju drugostopenjskega organa je prepovedana oz. nepravilna uporaba FFS pri tožniku nedvoumno izkazana.

4Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Vzorčenje čebel je bilo opravljeno le v enem od njegovih treh sadovnjakov in sicer v tistem, ki je od čebelnjaka oddaljen 30 m. Če bi inšpektorica vzorčila še ostala dva sadovnjaka, bi ugotovila, da bi bili rezultati na prepovedana FFS negativni, ni pa logično, da bi tožnik nedovoljena FFS nezakonito uporabljal le v enem sadovnjaku, v drugih dveh pa ne. Prav tako inšpektorica ni vzorčila rastlin in zemlje iz nijv in travnikov, ki se nahajajo južno od čebelnjaka. Snov fipronil bi na njegovo sadno drevje lahko prišla z zanašanjem iz okoliških travnikov in njiv, na kar je inšpektorico opozoril. Poleg tega ni logično, da bi na svoje drevje nanašal snov, ki se uporablja za tretiranje zemeljskih produktov. V zvezi s tem po potrebi predlaga zaslišanje izvedenca farmacevtske stroke. Ni jasno, zakaj so snovi fipronil podlegle le vzorčene čebele, ne pa tudi čebele iz bližnjega čebelnjaka A.A. Poleg tega iz obrazložitve tudi ni razvidno, kateri zeleni deli so bili sploh vzorčeni in po kakšnem ključu je vzorčenje tožnikovega sadovnjaka potekalo. Sklicuje se tudi na ugotovitve v zvezi z zastrupitvijo čebel v Švici iz katerih izhaja, da lahko do zastrupitve pride tudi, če se fipronil na spornem mestu sploh ne uporablja. To je povzeto v pismu predsednika čebelarske zveze B.B., ki ga je posredoval tožniku. Poleg tega gre za odločitev na podlagi posrednih dokazov in ni mogoče izključiti tudi možnosti, da bi nekdo namerno poškropil tožnikov sadovnjak in ga s tem poskusil okriviti. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in povrnitev stroškov postopka.

5V pripravljalni vlogi pa med drugim poudarja, da je bila ugotovljena vrednost fipronila v čebeljih mrtvicah višja, kot pri tožniku, kar kaže celo na to, da so fipronil v njegov sadovnjak zanesle celo čebele same.

6Tožena stranka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

7Tožba ni utemeljena.

8Sodišče uvodoma navaja, da je tožnik v tožbi in dopolnitvi tožbe predlagal več dokazov, na primer postavitev izvedenca farmacevtske stroke, ogled kraja oz. vpogled v javne evidence ter vpogled v elektronsko korespondenco med tožnikom in predsednikom Čebelarske zveze Slovenije. Teh dokazov sodišče ni izvedlo, ker predstavljajo nedpoustno tožbeno novoto. V upravnem sporu namreč stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so to možnost imele v postopku pred izdajo izpodbijanega akta (tretji odstavek 20. člena ZUS-1). Tožnik pa v tožbi ne navaja, da jih upravičeno ni mogel predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1). V upravnem postopku je predlagal zgolj zaslišanje A.A., pri čemer ni pojasnil, katero zatrjevano dejstvo naj bi navedena priča dokazala.

9Izpodbijana odločba je izdana na podlagi prvega odstavka 51. člena ZFfS-1, po katerem je stroške analiz vzorcev rastlin, rastlinskih proizvodov, tal, škropilnih mešanic, FFS in drugih potrebnih vzorcev pri inšpekcijskem nadzoru uporabe FFS v skladu s tem zakonom dolžan plačati lastnik, zakupnik ali drug uporabnik zemljišča oziroma uporabnik FFS za poklicno rabo ali nepoklicni uporabnik FFS, če se ugotovi prepovedana ali nepravilna uporaba FFS.

10Sodišče se strinja z razlogi toženke, dopolnjene z razlogi drugostopenjskega organa, da je v predmetni zadevi izkazana nepravilna oziroma celo prepovedana uporaba FFS, in jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Pripominja še, da tudi, če bi se pri tožnikovih drugih dveh sadovnjakih odkrilo, da fipronil tam ni bil uporabljen, to še ne bi dokazovalo, da ni bil uporabljen tudi v sadovnjaku, ki je bil vzorčen. Prav tako je prvostopenjski organ pojasnil, zakaj meni, da prisotnost fipronila v tožnikovem vzorčenem sadovnjaku ni mogla biti posledica zanašanja od drugod. Pojasnil je, da je količina fipronila v analiziranem izvidu zelenih delov pri tožniku tako velika, da ni mogoče, da bi bila posledica zanašanja od drugod, pri čemer se sklicuje na dejstvo, da na sosednjih vzorčenih sadovnjakih ni bilo ugotovljene prisotnosti fipronila. Če bi fipronil zanašalo z okoliških travnikov in njiv, bi bil prisoten tudi na sosednjih vzorčenih sadovnjakih. Tudi sicer tožnik tega svojega ugovora ni izkazal z nobenim dokazom.

11Na navedene ugotovitve glede nepravilne oziroma prepovedane uporabe fipronila v tožnikovem sadovnjaku ne more vplivati ugovor, da so zaradi fipronila podlegle le vzorčene čebele, ne pa tudi čebele iz čebelnjaka v lasti A.A., saj je, kot rečeno, za izrečen ukrep dovolj ugotovitev o nedovoljeni ali prepovedani uporabi fipronila. V obravnavanem primeru gre za takšno uporabo, saj se v skladu s prvim odstavkom 5. člena ZFfs-1 FFS lahko daje v promet in uporabljajo na ozemlju Republike Slovenije le, če ima odločbo o registraciji, dovoljenje za nujne primere, dovoljenje za vzporedno trgovanje ali dovoljenje za raziskave in razvoj, izdano v skladu z Uredbo 1107/2009/ES. Tožnik ne ugovarja navedbi toženke, da v Sloveniji noben od registriranih pripravkov FFS ne vsebuje snovi fipronil, torej je njena prisotnost v tožnikovem sadovnjaku lahko le posledica uporabe neregistriranega pripravka, kar je pravilno ugotovil drugostopenjski organ.

12Glede tožbenega ugovora, da tožniku ni jasno, kateri del sadovnjaka je bil vzorčen, pa sodišče odgovarja, da je iz zapisnika o vzorčenju z dne 7. 7. 2014 razvidno, kaj sestavlja vzorec, poleg tega je bil tožnik pri vzorčenju zelenih delov v sadovnjaku navzoč, tako da je spremljal, kaj in v katerem delu sadovnjaka je bilo vzorčeno. Povsem pavšalna in neizkazana je tudi navedba, da bi lahko nekdo namerno poškropil tožnikov sadovnjak s FFS.

13Glede tožnikove navedbe v pripravljalni vlogi, da je bila decembra 2015 ugotovljena nepravilna uporaba nedovoljenih preparatov tudi pri čebelarjih, kar izhaja iz javno objavljenih podatkov, pa sodišče odgovarja, da se ne pripravljalna vloga, ne priloge, na katere se tožnik sklicuje, na nanašajo na fipronil, temveč na druge snovi. Tožnik zato s tem ugovorom ni izpodbil ugotovitve toženke o nepravilni oziroma nedovoljeni uporabi fipronila v vzorčenem sadovnjaku. Zgolj ugotovitev, da je bila ugotovljena vrednost fipronila v čebeljih mrtvicah za 0,001 mg/kg višja, kot na vzorčenih delih tožnika, ne dokazuje, da bi fipronil lahko zanesle v tožnikov sadovnjak čebele, pri čemer je treba ponovno poudariti, da iz izpodbijane odločbe izhaja, da v sosednjih vzorčenih sadovnjakih navedene snovi ni bilo zaznati.

14Ker na odločitev tudi ne morejo vplivati drugi tožbeni ugovori, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnik, niso pomembni za odločitev oz. jih sodišče ne more upoštevati (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.