UPRS sodba IV U 99/2015

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski upravni organ v 1. točki izreka odločil, da se stranki A.A. (tožniku) za določene GERK-e izplača znesek 808,54 EUR (ta del ni sporen). V 2. točki izreka je odločeno, da se ta znesek nakaže na navedeni račun. V 3. točki izreka je odločeno, da se zavrne vloga za GERK-e: 826075 hmelj (pridelava), 826473 hmelj (pridelava), 826474 koruza v zrnju, 826474 trajni travnik-tri in večkosni, 826475 hmelj (pridelava), 832070 trajni travnik-tri in večkosni, 832072 travniški sadovnjak, 1765812 koruza v zrnju, 1765812 trajni travnik-tri in večkosni, 3482194 fižol v zrnju, 3482194 hmelj (novi nasad - A certifikat), 3483932 hmelj (pridelava), 3647832 hmelj (pridelava), 4041762 hmelj (pridelava), 4355905 hmelj (pridelava), 5101931 fižol v zrnju. V 4. točki izreka je odločeno, da stroški niso nastali.

2Organ prve stopnje razlaga, da je na podlagi pete alineje tretjega odstavka 42. člena Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (v nadaljevanju ZOPNN) prejel vlogo tožnika za dodelitev sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč v letu 2013, ki je bila poslana v skladu s tretjim odstavkom 3. člena Pravilnika o vsebini in obliki vloge upravičencev za dodelitev sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu.

3Navaja postopek pridobivanja vseh podatkov za izračun višine škode in dodelitve sredstev ter terenske ugotovitve iz Zapisnika občinske komisije z dne 25. 9. 2013, ki je vpisana v računalniško bazo podatkov AJDA, ki jo vodi Uprava RS za zaščito in reševanje. Te zapisnike občinskih komisij potrjujejo regijske in državne komisije za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah. V skladu s 40. členom ZOPNN za odpravo posledic škode v kmetijstvu za posamezni kmetijski pridelek se dodelijo sredstva v višini največ 40% ocenjene neposredne škode. Glede spornega zavrnitvenega dela izpodbijane odločbe, organ prve stopnje navaja peti odstavek 40. člena ZOPNN, ki določa, da se vlagatelju ne dodelijo sredstva za odpravo posledic suše na območjih iz registra namakalnih sistemov, razen v primerih, ko zaradi pomanjkanja vode namakanje ni bilo mogoče. Glede na navedeno, so bili zavrnjeni zahtevki za kmetijske pridelke na GERK-ih, ki se delno ali v celoti nahajajo v registru namakalnih sredstev (stolpec Namakanje %) in so navedeni v tabeli zavrnitev izreka te odločbe.

4Tožena stranka v pritožbeni odločbi še podrobneje navaja dejanske in pravne razloge za odločitev ter celotni tek postopka do izdaje prvostopenjske odločbe. Zaključuje, da nemožnost namakanja pritožnikovih GERK-ov ni mogoče pripisati pomanjkanju vode v hidromelioracijskem sistemu - tega niti pritožnik v pritožbi ne zatrjuje - temveč vzrokom, ki tičijo v samem hidromelioracijskem sistemu, zaradi česar ni izpolnjen pogoj po petem odstavku 40. člena ZOPNN, kot je to ugotovil že prvostopenjski organ. V nadaljevanju še zavrača pritožnikove ugovore zoper prvostopenjsko odločbo, kar pa sodišče v sodbo ne povzema.

5Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, procesno kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Uvodoma navaja odločitev prvostopenjskega organa v izreku odločbe in obrazložitev odločbe. Na prvi stopnji je upravni organ odločal na podlagi skrajšanega ugotovitvenega postopka, kar pomeni, da v tem postopku ni mogel sodelovati. Ni bil seznanjen z ugotovitvami prvostopenjskega organa in tudi ni mogel ustrezno odgovoriti. Tako mu ni bila dana možnost, da bi prej kot v pritožbi obrazložil, da namakalni sistem ne deluje in da je v enakem položaju kot tisti, ki niso mogli namakati zaradi pomanjkanja vode. S tem je bila storjena kršitev pravil postopka.

6Drugostopenjski organ je v pritožbenem postopku zaključil, da nezmožnosti namakanja njegovih GERK-ov ni mogoče pripisati pomanjkanju vode v namakalnem sistemu, temveč vzrokom, ki so v samem namakalnem sitemu, kar pa ni razlog za ugoditev pritožbi. V obrazložitvi je tudi navedeno, da je bilo predvideno, da sodelavci Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Biotehnične fakultete izvedejo preizkus, kako učinkovito deluje kapljični sistem na območju namakalnega sistema. Ker je deževalo, ta preizkus ni bil izveden na predviden dan, niti pozneje v letu 2014, ker je bilo mokro leto. Takšno ravnanje pa ni pripeljalo do popolno ugotovljenega dejanskega stanja. Ključno vprašanje v tem postopku je, ali je veliki namakalni sistem deloval, za kar je nedvomno odgovoren upravljalec tega sistema, saj je posledica nedelovanja velikega namakalnega sistema enaka pomanjkanju vode za namakanje.

7kmetijska zadruga B. je dobila nepovratna sredstva programa razvoja podeželja sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 413.734,23 EUR. Veliki namakalni sistem bi tako moral brezhibno delovati. Dobil je strokovno mnenje o delovanju namakalnega sistema na Biotehnični fakulteti Univerze v Ljubljani. Ugotovljeno je, da so filtri v črpališču pred črpalkami drugačni od načrtovanih, premer je namesto 2 mm, kar 6 mm, kar ima za posledico, da prihajajo v sistem delci večje velikosti, ki onemogočajo pravilno delovanja namakalnega sistema. Iz tega izhaja, da bi se moralo po njem, ki je v celotnem sistemu najšibkejši člen, ravnati delovanje celotnega sistema. Sam ima kapljični namakalni sistem, ki pa zaradi sedimenta v ceveh ne deluje. Profesorica-strokovnjakinja je podala tudi predloge sanacije in izboljšanje delovanja namakalnega sistema. Kot dokaz predlaga vpogled v strokovno mnenje o delovanju namakalnega sistema na njegovih parcelah in postavitev izvedenca za namakalne sisteme.

8V pridelavi hmelja v Evropi sta poznani dve osnovni tehnologijo namakanja: namakanje s pomičnimi razpršilci in različne izvedbe kapljičnega namakanja. Obe imata svoje dobre in slabe strani, vendar ima kapljično namakanje več prednosti kot slabosti. Skupna točka obema je črpališče in primarni sistem cevi, medtem ko je sekundarni razvodni sistem različen. Kapljični sistem ne potrebuje velikih delovnih pritiskov v sistemu, kot je to v primeru namakanja s pomičnimi razpršilci. Trdi, da je zaradi napake v postopku prišlo do nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in s tem napačne odločitve upravnega organa.

9Tožnik predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in da se mu na podlagi popolno ugotovljenega dejanskega stanja dodelijo sredstva za odpravo posledic škode tudi za GERK-e, ki so bili z odločbo zavrnjeni.

10Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Ponovno se sklicuje na peti odstavek 40. člena ZOPNN in navaja, da noben od ponujenih dokazov ne vodi k zaključku, da v sistemu ne bi bilo dovolj vode za namakanje, pač pa k zaključku, da so namakanje verjetno povzročile slabosti pri izvajanju namakanja (tako v delu, za katerega odgovarja vzdrževalec, kot v delu za katerega odgovarja tožnik), kar pomeni, da gre za civilno razmerje med tožnikom in vzdrževalcem namakalnega sistema, v katerega pa v upravnem postopku ni dopustno posegati.

11Tožba ni utemeljena.

12Med strankama postopka ni sporno, da je tožnik vložil popolno vlogo za dodelitev sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč, ki jo je utrpel zaradi suše na svojih kmetijskih površinah v letu 2013. Zahtevku tožnika glede določenih GERK-ov navedenih v 1. točki izreka izpodbijane odločbe je bilo ugodeno v višini izplačila 808,54 EUR in ta del odločbe med strankama ni sporen.

13Sporno pa je, ali je prvostopenjski upravni organ, katerega odločitev je potrdila tožena stranka s pritožbeno odločbo, pravilno zavrnil zahtevek za izplačilo v 3. točki izreka odločbe navedenih kmetijskih zemljišč (GERK-ov), ki vsebujejo raznovrstne kmetijske pridelke. Med strankama postopka ni sporno, da so navedeni GERK-i vključeni v namakalni sistem Kmetijske zadruge B. z.o.o., ki so znotraj namakalnega sistema C., in da je tožnik že v tem letu namakal kmetijska zemljišča iz tega sistema, za kar so mu bili tudi izstavljeni računi.

14Pravna podlaga za zavrnitev dodelitve sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi suše za sporne GERK-e, je v petem odstavku 40. člena ZOPNN. Ta določa, da se upravičencu ne dodelijo sredstva za odpravo posledic suše na območjih iz registra namakalnih sistemov, razen v primerih, ko zaradi pomanjkanja vode namakanje ni bilo mogoče. Kot je že prej navedeno, so sporni GERK-i v registru namakalnih sistemov, kar pomeni, da tožnik ni upravičen do dodelitve sredstev za odpravo posledic suše na teh površinah. Kot je že pravilno navedla tožena stranka v pritožbeni odločbi, ni prišlo do pomanjkanja vode v namakalnem sistemu, zaradi česar namakanje ne bi bilo mogoče, temveč je vzrok v samem hidromelioracijskem sistemu, kar pa ne predstavlja zakonskega dejanskega stanja petega odstavka 40. člena ZOPNN. Gre za takšno napako v tem namakalnem sistemu oziroma nepravilno ravnanje vseh uporabnikov sistema, pri čemer so tožnikove parcele v tem sistemu kot zadnje „najšibkejši člen“, da nedelovanje namakalnega sistema ni mogoče pripisati pomanjkanju vode v njem, kar pa je pogoj za ugoditev vloženemu zahtevku glede spornih GERK-ov. Takšne ugotovitve namreč izhajajo iz priloženega Strokovnega mnenja o delovanju namakalnega sistema na parcelah tožnika, ki ga je izdelala Biotehnična fakulteta Univerza v Ljubljani (oktober 2013) in se je tožena stranka že v pritožbeni odločbi določno opredelila do teh ugotovitev. Sodišče se v skladu z določbo drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) s temi razlogi v celoti strinja. Ker torej tožnik ne zatrjuje, da je prišlo do splošnega pomanjkanja vode v namakalnem sistemu in glede na prej navedene strokovne ugotovitve, je bila odločitev obeh upravnih organov pravilna. Namen ZOPNN je dodelitev pomoči prizadetim zaradi naravnih nesreč samih, da se jim omogoči nadaljne izvajanje dejavnosti in ne zaradi tehničnih napak v namakalnem sistemu in bo moral tožnik v zvezi s tem morebitne odškodninske zahtevke uveljavljati v postopku pri rednem sodišču.

15Sodišče tudi zavrača tožbeni ugovor, da je bilo tožniku onemogočeno sodelovanje v postopku, glede na to, da vsi postopki dodelitve sredstev zaradi naravnih nesreč temeljijo na listinskih dokazilih, s katerimi je bil tožnik seznanjen oziroma jih je celo sam predložil (prej navedeno strokovno mnenje). Tožena stranka pa je v pritožbeni odločbi zelo podrobno odgovorila na vse pritožbene navedbe, tako da ni prišlo do bistvene kršitve določb pravil postopka.

16Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.