VSC sklep PRp 116/2015

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba prvostopenjskega sodišča razveljavi ter vrne zadeva temu sodišču v ponovno odločanje.

1Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo ugodilo zahtevi za sodno varstvo (ZSV) in odločbo o prekršku uvodoma navedenega prekrškovnega organa opr. št. 7100-2185/2014-6-27008 z dne 1. 8. 2014 zoper pravno osebo (točka I/1 izreka izpodbijane sodbe) in zoper odgovorno osebe pravne osebe (točka I/2 izreka izpodbijane sodbe) spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper obe storilki na podlagi 1. točke prvega odstavka člena 136 Zakona o prekrških (ZP-1) ustavilo in posledično (točka II. izreka) s stroški tako ustavljenega postopka obremenilo proračun.

2S tako odločitvijo se prekrškovni organ ne strinja in v pravočasno vloženi pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog kršitev materialnih določb ZTZPUS-1 in predlaga, da se pritožbi ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi oziroma spremeni.

3Pritožba je utemeljena.

4Pritožba v svojih navedbah v okviru zatrjevane kršitve materialnih določb zakona oporeka razlagi prvostopnega sodišča o tem, kaj konkretno pomeni zakonska določba “dajanje na trg” ali “omogočanje dostopnosti proizvodov na trgu”, ki morata biti v opisu obema storilkama očitanega prekrška konkretizirani. Izpostavlja, da sta navedena pojma v citiranem zakonu izrecno opredeljena, proizvod pa je po mnenju pritožbe dostopen na trgu takrat, ko se dobavlja za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu EU v gospodarski dejavnosti odplačno ali pa neodplačno. Pojem zagotavljanja dostopnosti pa se nanaša na vsak posamezni proizvod. Skladno z navedenima definicijama, ki izhajata iz predpisa, ki sta ga obe storilki v konkretnem primeru s svojim ravnanjem kršili, je bila po oceni pritožbe dostopnost na trgu omogočena že z dobavo proizvoda za namen distribucije in ne šele z namestitvijo in ne šele z namestitvijo izdelka na prodajno polici v trgovini, kot to napačno zaključuje prvostopno sodišče. Zato je pooblaščenca uradna oseba prekrškovnega organa pravilno ugotovila, da je bil prekršek storjen že v C. na sedežu podjetja 15. 3. 2014, kar izhaja tudi iz izreka odločbe prekrškovnega organa. Za tovrstni prekršek torej ni pogoj, da je izdelek bil v prodaji na prodajni polici, temveč je bila dostopnost na trgu proizvodov, pridobljenem z nakupom računov, omogočena že z izdobavo v maloprodajo, torej z distribucijo, ki jo je odgovorna oseba pravne osebe s strani pravne osebe tudi pooblaščena izvajati kot komercialist v nabavi, ko posluje s sredstvi v imenu in za račun pravne osebe (dobavnica v C. št. 515071163 z dne 15. 3. 2014). Posledično se prekrškovni organ tudi ne strinja z utemeljitvijo v izpodbijani sodbi o tem, da je v odločbi napačno naveden kraj storitve prekrška (sodišče navaja kot pravilni kraj storitve K.), saj je bila predmetna dobavnica izdana že v C.. Odločitev prvostopnega sodišča v predmetni zadevi, ki temelji na nepravilnem razumevanju namena ZTZPUS-1, z vidika opredelitve pojmov “dostopnosti proizvodov na trgu” bi lahko imela daljnosežne posledice, saj bi se lahko ustvarila praksa, ki iz odgovornosti za skladnost na trgu dostopnih proizvodov izključuje celotno vmesno verigo distributerjev med proizvajalcem ali uvoznikom in zadnjim distributerjem v verigi - trgovcem na drobno, ki da proizvod na prodajne police, in bi se šele s tem po navedbah in zaključkih sodišča v izpodbijani sodbi omogočila dostopnost proizvodov potencialnim kupcem na trgu, kar pa ni namen določb ZTZPUS-1.

5V predmetni prekrškovni zadevi je zoper odločbo prekrškovnega organa pravno sredstvo (ZSV) vložila le odgovorna oseba, ki je uveljavljala kršitev iz druge alineje prvega odstavka člena 62a ZP-1 in je oporekala konkretizaciji odgovorni osebi očitanega prekrška v odločbi prekrškovnega organa, čemur je prvostopno sodišče z izpodbijano sodbo tudi sledilo. Ker je ugotovilo, da v izreku odločbe prekrškovnega organa zapisano dejanje ni prekršek, je postopek o prekršku na podlagi 1. točke prvega odstavka člena 136 ZP-1 zoper odgovorno osebo pravne osebe ustavilo, prav tako pa je ustavilo postopek o prekršku tudi zoper pravno osebo (po uradni dolžnosti), ob upoštevanju določbe drugega odstavka člena 62a ZP-1. Prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi pravilno zaključuje, da mora biti izrek odločbe o prekršku konkretiziran in mora obsegati kratek opis protipredpisnega ravnanja, s katerim je storjen prekršek, torej tudi kraj in čas storitve, način storitve (izvršitev ali opustitev), ter vse tiste odločilne okoliščine (četrti odstavek člena 56 ZP-1), na podlagi katerih je mogoče konkretno ravnanje subsumirati pod določeno pravno normo. Takšna opredelitev prekrška terja torej skladen opis konkretnega izvršitvenega ravnanja, vključno z opisom konkretnih okoliščin, ki posamezno ravnanje posameznega storilca opredeljujejo kot prekršek, ki je subsumiran pod pravno normo do te mere, da omogoča pravilno pravno opredelitev. Zato ni nobenega dvoma o tem, da tisto ravnanje, za katero je sicer začet postopek o prekršku, prekršek ni v primeru, če iz opisa takega ravnanja manjka kateri od zakonskih znakov prekrška, oziroma, če znaki prekrška v opisu niso dovolj konkretizirani.

6Namen ZTZPUS-1 je urediti natančne pogoje dajanja proizvodov na trg ali v uporabo ter njihovo dostopnost na trgu, tehnične zahteve za proizvode, postopke ugotavljanja skladnosti, zahteve in postopek določitve organov, ki sodelujejo v postopkih ugotavljanja take skladnosti, pri čemer morajo gospodarski subjekti v skladu s svojimi obveznostmi, določenimi v tem zakonu zagotoviti, da so proizvodi, ki jih dajo na trg ali v uporabo ali pa omogočijo njihovo dostopnost na trgu, skladni s predpisanimi tehničnimi zahtevami, da je bila njihova skladnost ugotovljena po prej predpisanem postopku in da so takšni proizvodi tudi označeni v skladu s predpisi. V konkretnem primeru se obema storilkama očita storitev prekrška po prvi alineji prvega odstavka člena 18 ZTZPUS-1, to je storitev prekrška v primeru, ko proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik v RS da na trg ali v uporabo ali omogoči dostopnost proizvodov na trgu, ki niso skladni s predpisanimi tehničnimi zahtevami ali pa njihova skladnost ni bila ugotovljena po predpisanem postopku, ali da niso označeni v skladu s predpisi (člen 3 ZTZPUS-1). Prvostopno sodišče je (točka 6 obrazložitve) v razloge za sprejeto odločitev zapisalo, da “dajanje na trg ali omogočanje dostopnosti proizvodov na trgu”, sta zakonska znaka prekrška, ki morata biti v izreku odločbe konkretizirana, čemur pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. V nadaljevanju pa nepravilno zaključuje, da je samo ravnanje dajanja na trg in omogočanja dostopnosti proizvoda storjeno šele takrat, če se takšen proizvod nahaja v prostorih trgovine, kjer je za namen prodaje na voljo potencialnim kupcem, zato v konkretnem primeru izrek odločbe prekrškovnega organa ne zadosti standardu konkretizacije, ker ne vsebuje navedbo trgovine in dejstva, da je sporni proizvod bil v prodajnem prostoru trgovine in namenjen prodaje kupcev. Sama izdaja dobavnice E. pa po oceni prvostopnega sodišča ni način dajanja na trg, ampak je le dokaz, iz katerega izhaja predaja 18 pekačev za namen prodaje. Takim zaključkom povsem upravičeno oporeka pritožba, ki je v tem delu utemeljena in ki pravilno izpostavlja nepravilno razlago materialno pravnih določb ZTZPUS-1, zlasti glede standardov dajanja na trg “in dostopnosti na trgu”.

7Že iz opisa ravnanja, ki se očita obema storilkama izhaja, da je pravna oseba E. (to dokazujejo tudi izpisi iz AJPES-a) z nakupom s strani dobavitelja O. (račun datiran 17. 1. 2014) kupila 1600 kosov večnamenskih pekačev, nato pa jih z dobavnico (datirano 15. 3. 2014) s strani E. dala (distribuirala) na trg ES in omogočila dostopnost 18 kosom neskladnih proizvodov, kar je ugotovil inšpektor prekrškovnega organa, ki je v postopku nadzora skladnosti električne opreme, namenjene uporabi znotraj določenih napetostnih mej z metodo vzorčenja pri pravni osebi v prisotnosti poslovodje trgovskega centra storilke - pravne osebe 9. 4. 2014 z odvzetjem vzorca enega kosa električne opreme začel hitri postopek o prekršku. Dostopnost na trgu, ki po oceni prvostopnega sodišča ni dovolj konkretizirana v odločbi prekrškovnega organa je, kar pravilno opozarja pritožba (4. točka člena 4 ZTZPUS) vsaka odplačna ali neodplačna dobava proizvoda za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu Evropske unije v okviru gospodarske dejavnosti, medtem ko je dajanje na trg ravnanje, ko je proizvod prvič dostopen na trgu Evropske unije. Iz opisa storilkama očitanega ravnanja pa določno izhaja, da so sporni pekači bili prvič dostopni na trgu EU že z nakupom s strani dobavitelja O. (račun datiran 17. 1. 2014). Kot pravilno v nadaljevanju opozarja tudi pritožba, pa je dostopnost na trgu že vsaka odplačna ali neodplačna dobava za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu EU, ne pa šele namestitev izdelka na prodajno polico v trgovini, kot je to tudi po oceni pritožbenega sodišča napačno zaključilo prvostopno sodišče. Ob tem, da izrek prekrška vsebuje konkretizacijo izdaje dobavnice s strani E. je v maloprodajo (datirano 15. 3. 2014) in je posledično tudi kraj storite naveden pravilno, takšna opredelitev (odplačne) dobave proizvodov s strani veleprodaje v maloprodajo nedvomno pomeni distribucijo za porabo takih proizvodov na trgu EU. Zato prvostopno sodišče tudi po oceni pritožbenega sodišča napačno zaključuje, da bi konkretizacija morala pomeniti tudi navedbo trgovine in dejstva, da je bil sporni proizvod v prodajnem prostoru trgovine in namenjenem kupcem, kajti na ta način bi se, kot razumno opozarja tudi pritožba, lahko nevarno, kar zadeva odgovornost za distribucijo tehnično oporečnih proizvodov, izključila celotna vmesna veriga distributerjev med proizvajalcem ali uvoznikom in zadnjim v verigi - kupcem na drobno, kar bi bilo tudi v nasprotju z določbami ZTZPUS-1, ki pa po svojem namenu uzakonjajo pogoje dajanja proizvodov na trg, ki so prvič dostopni na trgu EU, ne pa šele v prodaji na drobno, kot to izhaja iz zaključkov prvostopnega sodišča, vse pa z očitnim namenom, da se na trgu EU prepreči distribucija takih predmetov, ki so lahko nevarni za kupce. Takšna razloga prvostopnega sodišča pa ni le v nasprotju s sistemsko razlago zakona, temveč tudi z namensko (teleološko) in logično razlago. Po oceni pritožbenega sodišča posledično izrek odločbe prekrškovnega organa nedvomno zajema v konkretnem primeru dajanje proizvodov na trg (distribucijo) oziroma omogočanje dostopnost na trgu EU, zato je po oceni pritožbenega sodišča tak izrek tudi dovolj konkretiziran, kot to utemeljeno opozarja tudi pritožba.

8Ker pa je prvostopno sodišče glede na navedeno v predmetni zadevi v posledici zmotne uporabe materialnega prava napačno ocenilo, da iz izreka odločbe o prekršku prekrškovnega organa ne izhaja konkretizacija standardov dajanja na trg ali omogočanje dostopnosti proizvodov na trgu, ki sta brezdvomno zakonska znaka, je pritožbeni očitek o zmotni uporabi materialnega prava s strani pritožbe utemeljen, zato je pritožbeno sodišče ob smiselni uporabi določbe osmega odstavka člena 163 ZP-1 pritožbi prekrškovnega organa pritrdilo in izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča razveljavilo ter vrnilo zadeva temu sodišču v nov postopek.

9V ponovljenem postopku pa bo moralo prvostopno sodišča ob predhodnem natančnem razumevanju vseh določb ZTZPUS-1 dopustiti vsebinsko presojo vložene ZSV zoper odločbo prekrškovnega organa in odločiti, ali je ta utemeljena ali ne.