VSL sodba II Cpg 615/2016

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v 1. in 3. odstavku izreka obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 51080/2014 z dne 23. 4. 2014.

2Zoper takšno odločitev se zaradi bistvenih kršitev določb postopka pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Očitana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v obravnavanem primeru ni podana. Pritožbeno sodišče namreč soglaša z zaključkom prvostopenjskega, da je tožeča stranka, glede na ugovore tožene stranke, podala zadostno trditveno podlago. Navedla je, da je za toženo stranko na podlagi sklenjene prevozne pogodbe, opravila štiri prevoze plinskih jeklenk, ki jih je obračunala v skladu z dogovorjenim cenikom, račun pa je deloma ostal neplačan. To zadostuje za sklepčnost tožbe. Nadaljnja konkretizacija oziroma specifikacija zahtevka pa je bila odvisna od ugovorov, podanih s strani tožene stranke. Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, je v obravnavanem primeru bistveno, da ta nobene od prej povzetih trditev ni prerekala. Posledično je šteti za priznano (in s tem nesporno), da so prevozi bili opravljeni in obračunani v skladu z dogovorom, račun pa v celoti ni bil plačan. Tožeča stranka je nadalje navedla tudi, da je to, kateri prevozi, kam in kdaj so bili opravljeni, razvidno iz predloženih potnih nalogov in dobavnic. Višje sodišče (enako kot prvostopenjsko) ne vidi nobenega razloga za to, da bi morala vsebino priloženih dokazov, iz katerih so navedeni podatki jasno razvidni, tožeča stranka prepisovati še v svoje vloge.(1) Tožena stranka je bila z računom (in ostalimi dokazi) seznanjena in je imela vse možnosti, da se do njih vsebinsko opredeli. Krivde zato, da tega ni storila, ne more prevaliti na sodišče niti na tožečo stranko. Tega ne more spremeniti niti sklicevanje na odločbi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 4040/2010 in I Cpg 617/2012. Ključna ugotovitev, ki je podlaga odločitve v citiranih odločbah namreč je, da tožeča stranka ni podala zadostne trditvene podlage. Kot je že bilo obrazloženo, ta pogoj v predmetnem postopku ni izpolnjen, saj je tožeča stranka navedla relevantne podatke, na podlagi katerih je bilo njenemu tožbenemu zahtevku mogoče ugoditi.

6Pravilna pa je tudi odločitev sodišča prve stopnje, da je v bila v predmetnem sporu, skladno z drugim odstavkom 454. člena ZPP, mogoča izdaja odločbe brez izvedbe naroka. Tudi očitana kršitev 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni podana. Dodati pa velja, da sodišče prve stopnje tudi v primeru, da bi narok razpisalo, na njem ne bi moglo nadalje razjasnjevati dejanskega stanja, kar pomeni, da stranke svojih trditev in ugovorov ne bi mogle dopolnjevati. Postopek v sporih majhne vrednosti namreč temelji na trditvah, ki jih stranke podajo v tožbi (oziroma odgovoru na tožbo) in eni dodatni pripravljalni vlogi. Trditve, ki v teh vlogah niso navedene, pa se ne upoštevajo (453. člen ZPP).

7S pritožbo uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso utemeljeni. Ker višje sodišče ni našlo niti kršitev na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

8Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP).

-------------

Op. št. (1): Podobno VSL v sodbi I Cpg 280/2014