VSL sodba VII Kp 32919/2014

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Okrajno sodišče v Ljubljani je z v uvodu navedeno sodbo obdolženega A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Izreklo mu je kazen tri mesece zapora ter na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) odločilo, da se obdolženca oprosti plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2Zoper sodbo je vložila pritožbo državna tožilka zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP in zaradi odločbe o kazenski sankciji. Predlagala je spremembo izpodbijane sodbe tako, da se obdolžencu „izreče“ kazen pet mesecev zapora, podrejeno pa razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožnica uveljavlja kršitev petega odstavka 299. člena ZKP, ker sodišče prve stopnje na naroku dne 3.7.2015 ni sprejelo formalnega sklepa, da se glavna obravnava nadaljuje v nenavzočnosti obdolženca, niti tega ni obrazložilo v razlogih izpodbijanega sklepa. Po preizkusu izpodbijane sodbe v okviru teh pritožbenih navedb sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje res kršilo določbo petega odstavka 299. člena ZKP, kar bi lahko predstavljalo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, če bi to vplivalo ali je lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, kar pa pritožnica niti ne zatrjuje. Iz navedenega zapisnika je razvidno, da obdolženec, kljub temu, da je bil pravilno vabljen, na narok ni pristopil niti ni svojega izostanka opravičil. Na narok sta pristopila državna tožilka in obdolženčev zagovornik. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se glavna obravnava nadaljuje. Prebran je bil izpisek iz kazenske evidence za obdolženca ter zavrnjen dokazni predlog za zaslišanje priče B. B. Na tem naroku se torej niso izvajali za obdolženca bremenilni dokazi, niti ni prišlo do morebitne spremembe obtožnega predloga. Kršitev petega odstavka 299. člena ZKP zato na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe ni imela nobenega vpliva.

5Po preizkusu izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih navedb, ki se nanašajo na izrečeno kazensko sankcijo, se sodišče druge stopnje povsem strinja s sodiščem prve stopnje, da je izrečena kazen tri mesece zapora primerna teži kaznivega dejanja (šlo je za tatvino 32,15 litrov goriva vrednega 46,62 EUR), obdolženčevi krivdi ter pravilno ugotovljenim in ovrednotenim okoliščinam iz drugega odstavka 49. člena KZ-1. Sodišče prve stopnje je v zadostni meri upoštevalo obteževalno okoliščino, da je bil obdolženec do sedaj že večkrat obsojen, saj je na drugi strani imelo kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen zapora do enega leta ali denarna kazen. Zaradi vrednosti odvzetega goriva obravnavano kaznivo dejanje po teži odstopa navzdol. Neupoštevna je pritožbena navedba, da obdolženec do svojega ravnanja ni niti malo kritičen ter da ni pokazal nobenega obžalovanja, saj storilcu kaznivega dejanja oblike zagovora ni mogoče šteti kot obteževalne okoliščine.

6Glede na zgoraj navedeno so bili razlogi, s katerimi je pritožnica izpodbijala sodbo sodišča prve stopnje, neutemeljeni in ker sodišče druge stopnje pri uradnem preizkusu izpodbijane sodbe (383. člen ZKP) ni ugotovilo kršitve zakona v škodo obdolženca, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.