VDSS sodba Psp 620/2015

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 8. 8. 2014 in delno odločba imenovanega zdravnika št. ... z dne 16. 7. 2014 glede zaključka bolniškega staleža 22. 7. 2014. Sodišče je ugotovilo, da je bila tožnica začasno zmožna za delo le za skrajšani delovni čas 4 ure od 23. 7. 2014 do 24. 8. 2014 zaradi poškodbe pri delu, od 25. 8. 2014 dalje pa je zmožna za delo za polni delovni čas.

Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je bila tožnica začasno nezmožna za delo za polni delovni čas od 23. 7. 2014 do 24. 12. 2014.

2Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica. V pritožbi navaja, da se jo skuša prikazati kot moteno osebo oz. da naj bi bile njene težave psihičnega izvora. Vse to pa nikakor ne drži. Bolečine niso namišljene. Zaradi bolečin še skodelice ne more držati v roki. Kako naj bi jo potem nekdo vzel v službo. Pripravljena je narediti še dodatne preiskave. Izvedenec po zgolj 10-ih minutah ne more presoditi, ali je sposobna za delo. Želi si le ozdravitve. Meni, da ji je bila storjena krivica.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je zadevo preizkusilo v delu, kjer tožnica ni uspela z zahtevkom (prvi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji). Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

5Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 8. 8. 2014, s katero je bila zavrnjena njena pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo imenovanega zdravnika št. ... z dne 16. 7. 2014. Z omenjeno odločbo je imenovani zdravnik odločil, da je tožnica od 12. 7. 2014 do 22. 7. 2014 začasno nezmožna za delo zaradi poškodbe pri delu. Od 23. 7. 2014 dalje pa je zmožna za delo.

6Iz obrazložitve odločbe imenovanega zdravnika izhaja, da je bil prvi dan začasne zadržanosti od dela zaradi poškodbe pri delu 16. 9. 2011. Tožnica je nazadnje opravljala delo kuharske pomočnice, v času odločanja tožene stranke pa je bila nezaposlena.

7Za presojo sporne zadeve so bistvene določbe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZvzz, Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami) in pa določbe v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila, Ur. l. RS, št. 79/94 s spremembami). Skladno s prvim odstavkom 232. člena Pravil zadržanost zavarovanca od dela nastopi z dnem, ko pristojni organ ugotovi, da le-ta ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe.

8Iz dejstev, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje izhaja, da je tožnica v mesecu septembru 2011 padla. Od tedaj dalje ima bolečine v desnem komolcu. RTG je pokazal, da gre za minimalno abrubcijo koronoida desne ulne. RTG je 21. 11. 2011 pokazal, da je stanje po zlomu stabilizirano oziroma da je zlom zaraščen. Tožnica je bila vse od 16. 9. 2011 dalje v bolniškem staležu zaradi poškodbe pri delu.

9Vprašanje, ali je tožnica začasno nezmožna za delo (bolniški stalež) tudi po zaključku, torej od 23. 7. 2014 dalje, je sodišče prve stopnje razčiščevalo tako z zaslišanjem lečeče zdravnice, kot tudi s pridobitvijo izvedenskega mnenja sodnega izvedenca, spec. med. prometa in športa. Iz izvedenskega mnenja, ki mu je sledilo sodišče prve stopnje izhaja, da je bila tožnica v spornem obdobju zmožna za delo, ki ga je nazadnje opravljala. Pri tožnici gre za izrazito somatomorfno motnjo in fiksirano bolečino, zato bi jo bilo potrebno usmeriti na psihoterapevtsko obravnavo ter ji čim prej zagotoviti ustrezno aktivacijo v obsegu, kot ga trenutno zmore. Glede na dolgotrajni bolniški stalež, pa je potrebno krajše uvajalno obdobje po 4 ure dnevno, kar naj bi trajalo en mesec, torej do 24. 8. 2014. Po omenjenem obdobju pa je tožnica zmožna za delo v polnem delovnem času.

10Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za prepričljivo mnenje sodnega izvedenca. Izvedenec je proučil medicinsko dokumentacijo ter tožnico tudi osebno pregledal. Poleg pisno podanega izvedenskega mnenja je sodišče prve stopnje sodnega izvedenca tudi zaslišalo na naroku za glavno obravnavo.

11Tožnica v pritožbi ne navaja ničesar takega, kar bi kakorkoli omajalo mnenje sodnega izvedenca. Glede ugotovitve, da naj bi bile tožničine težave psihičnega izvora, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da iz izvidov izhaja, da se je poškodba komolca zacelila, ter da ortopedi ob zadnjih pregledih ugotavljajo zgolj minimalne spremembe. Gre za nepojasnjeno, verjetno nevropatsko bolečino, zaradi katere bi bilo tožnico potrebno psihoterapevtsko obravnavati. Po mnenju sodnega izvedenca je pomemben tako uspeh psihoterapevtske obravnave, kot tudi primerna in postopna aktivacija tožnice. Zdravstvene težave, ki jih tudi v pritožbi omenja tožnica, so tako predvsem subjektivno pogojene, saj izvedenec v desnici ni našel atrofije mišičja, ki bi govorilo za izrazito neaktivnost desne roke. Prav tako tudi ni ugotovil senzibilitetnih izpadov. Izvedenec zaslišan na glavni obravnavi tudi opozarja na mnenje lečečega ortopeda, kot je razvidno iz izvida iz meseca julija 2014 in sicer, da gre pri tožnici za popolno gibljivost in da ne ugotavlja logične povezave med ugotovljenim stanjem in pa tožničinimi težavami. Zaradi bolečin, kot jih opisuje tožnica tudi v pritožbi, se kot to izhaja iz izpovedbe lečeče zdravnice, tožnica pri njej ni zglasila. V spornem obdobju je bila pri njej le enkrat, pri čemer pa ji niso bili predpisani analgetiki, temveč je tožnica jemala le naklofen kot nesteroidni antirevmatik ter nalgesin. Iz dokumentacije v upravnem spisu je razvidno, da je bila tožnica obravnavana tudi pred Invalidsko komisijo, zaradi priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja, vendar ji te pravice (kot izhaja iz odločbe št. ... z dne 13. 11. 2013) niso bile priznane.

12Glede na navedeno tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je poškodba zacelila in da že ortoped v juliju 2014 ugotavlja popolno gibljivost. Bolečine so subjektivno pogojene, kar po mnenju sodnega izvedenca pomeni, da je tožnica po krajšem prilagoditvenem obdobju (ko naj bi delala le po 4 ure dnevno) po 24. 8. 2014 dalje zmožna za svoje delo.

13Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.