VSK sklep I Cp 642/2015

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je zapustnica napravila oporoko pred pričami, ugotovilo obseg zapuščine, razglasilo za oporočno dedinjo hčerko A. G. ter za zakonite dedinje za zapustničina denarna sredstva hčerke A. G., L. P. in M. F., vsako do 1/3, ter odredilo ustrezne vpise oziroma prenose, kot to določno izhaja iz izreka.

Zoper sklep se pritožujeta dedinji L. P. in M. F. po svoji pooblaščenki. Navajata, da je na naroku za zapuščinsko obravnavo 18.12.2014 pritožnica L. P. predlagala sodišču, da pridobi izpise o prometu na zapustničinih bančnih računih za obdobje od 1.8.2003 dalje, ker bi morala imeti zapustnica večje vsote denarnih sredstev. Sodišče je na zapisnik zapisalo, da bo L. P. obvestilo, da si lahko vpogleda v spis in se jo zaveže, da v roku 30 dni poda morebitne zahtevke do zapuščine ter da bo v nasprotnem sodišče odločilo na podlagi zbranih podatkov v spisu. V izpodbijanem sklepu sodišče zaključuje, da je L. P. zadnje kopije izpisov prevzela 30.3.2015, da do 12.5.2015 zahtevkov ni podala in da je zato sodišče izdalo sklep o dedovanju. Menita, da je izpodbijani sklep preuranjen, pritožnicama je bila odvzeta možnost uveljavljanja pravic v zapuščinskem postopku. Sodišče je namreč izdalo sklep, da se glavna obravnava preloži, ter sta pritožnici razumeli, da bo v vsakem primeru še en narok za obravnavo. Obe sta prava neuki stranki. Sodišče je tudi sicer le dedinji L.P. omogočilo, da lahko vpogleda v pridobljene bančne podatke in v določenem roku postavi morebitne zahtevke. Pritožnica M. F. je bila zato odvisna od ravnanja L. P., čeprav so dediči nujni sosporniki. L. P. tudi ni vedela, od kdaj naj bi tekel 30-dnevni rok, saj je na osnovi pregleda bančnih izpiskov še dvakrat predlagala dodatne poizvedbe. Po pridobitvi podatkov in zadnjih pojasnil banke z dne 20.5.2015 je zadevo proučila z namenom, da na naslednjem naroku zadeve dedinje rešijo sporazumno, medtem pa jo je prehitel izpodbijani sklep. Po sodišču določen rok tudi ni prekluziven. Ker je dedinja A. G. med leti 2009 in 2014 z zapustničinega računa na svoj bančni račun prenakazala 68.585,00 EUR, in zapustnica za transakcije ni vedela, pritožnici uveljavljata, da ta sredstva spadajo v zapuščinsko maso in zahtevata, da A. G. ta sredstva vrne. Podrejeno zahtevata, da se ta znesek pritožnici A. G. všteje kot darilo v zapuščino. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in razpiše narok.

Pritožba ni utemeljena.

Stranke so dolžne pred sodiščem prve stopnje navesti vsa pravno relevantna dejstva, od katerih bi bile odvisne njihove pravice. Iz zapisnika naroka izhaja, da sta bili dedinji na naroku prisotni, ugotovljen je bil obseg zapuščine, med drugim tudi stanje denarnih sredstev na računu pri N.. Dedinja L. P. je navajala, da je na dan zapustničine smrti imela zapustnica več denarnih sredstev, predlagala je, da se opravijo poizvedbe o prometu na računu od 1.8.2003 dalje. Sodišče prve stopnje je res izdalo sklep, da se glavna obravnava preloži, toda z dostavkom, da bo pridobilo zahtevane podatke, o tem obvestilo dedinjo L. P., ki si jih lahko vpogleda in jo zavezalo, da v roku 30 dni po vpogledu podatke poda morebitne zahtevke do zapuščine ter jo izrecno opozorilo, da bo, če v nadaljnjem roku teh zahtevkov ali kakih drugačnih predlogov ne bo podala, odločilo na podlagi zbranih podatkov v spisu. Zapisnik je podpisala tudi dedinja M. F., ki kakršnihkoli dodatnih dejstev ni navajala oziroma ni podala drugih zahtev ali izrazila pomislekov.

Ob takem ravnanju dedinj se izkažejo očitki pritožnic, da jima ni bilo omogočeno obravnavanje oz. uveljavljanje pravic do zapuščine, kot neutemeljeni. Dedinji sta imeli možnost navajati dejstva, tudi v zvezi z obsegom zapuščine, navedbe dedinj je sodišče pretehtalo, jim dalo ustrezno težo, zato je tudi opravilo ustrezne poizvedbe pri banki. Ko je prejelo izpis prometa N. za obdobje od odprtja 17.6.2004 do poročanja (dopis z dne 5.1.2015), je omogočilo dedinji, ki je to zahtevala, vpogled, kar je tudi storila (listine si je ogledala in fotokopirala tudi dedinja M. F. 14.1.2015 – listovna številka 49 spisa), in ker je dedinja L. P. zahtevala tudi podatke o transakcijah od 1.8.2004 dalje (dopis z dne 19.1.2015), je sodišče pozvalo banko na dopolnitev podatkov. Banka je z dopisom 27.1.2015 podatke dopolnila (za obdobje od 4.8.2003 do 17.6.2004), dedinja L. P. je v danem 30 dnevnem roku podala opozorilo, da je zahtevala izpis prometa od 1.8.2003 ter je 13.3.2015 banka posredovala obvestilo, da med 1.8.2003 do 5.8.2003 ni bilo prometa na TRR. Ta dopis je bil posredovan dedinji L. P., ki v nadaljnjih 30-ih dneh ni podala nobenih zahtev. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje imelo podlago, da v zadevi izda sklep o dedovanju. Očitki dedinj, da sta prava neuki, niso utemeljeni, navodila sodišča so bila jasna, z njimi sta dedinji soglašali, nenazadnje je dedinja L. P. prvič in drugič v roku 30 dni tudi podala zahteve in pripombe.

Dedinji sta torej vedeli, da morata pred sodiščem prve stopnje navesti relevantna dejstva, dan jima je bil rok, ki je prekluziven, tudi podaljšanja tega roka dedinja L. P. ni zahtevala, in ob povedanem ni mogoče upoštevati dejstev, ki jih glede obsega zapuščine dedinji navajata šele v pritožbi (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD), gre za nedovoljene pritožbene novote (ki so tudi dokazno nepodprte). Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov, ko tudi uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev ni zasledilo, neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena v zvezi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v zvezi s 163. členom ZD).