VSK sklep II Cp 684/2001

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Okrajno sodišče v Novi Gorici se je z izpodbijanim sklepom izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da se bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopila v reševanje Upravni enoti Nova Gorica.

Zoper ta sklep se pritožuje upnik iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu napačno sklicuje na določbo 288. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku iz leta 1999 (Uradni list RS št. 80/99, 70/2000 - v nadaljevanju ZUP/99). V konkretni zadevi je za odločanje o pristojnosti upoštevno določilo 6. čl. Carinskega zakona (CZ), ki je veljal v času vložitve predloga za izvršbo. Ta zakon v 1. odst. 6. čl. določa, da vodi carinski organ carinski postopek v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Z vložitvijo izvršilnega predloga se je začel izvršilni postopek, takrat pa je veljal še Zakon o splošnem upravnem postopku iz leta 1986, tudi po določbi 324. čl. ZUP/99 se zato uporablja še vedno ta zakona. Ta zakon pa v 2. odst. 276. čl. izrecno določa, da se v upravnem postopku izvršba za izpolnitev denarnih obveznosti opravlja po sodni poti, zato upnik meni, da je v konkretni zadevi sodišče pristojno za prisilno izterjavo terjatve nastale v upravnem postopku. Drugi odstavek izreka izpodbijanega sklepa pa je sploh nerazumljiv saj niso navedeni razlogi za odstop zadeve v pristojno reševanje Upravni enoti Nova Gorica. Upnik zato predlaga razveljavitev sklepa in nadaljevanje s postopkom.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje se je v tej zadevi nepravilno izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da se zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopi v reševanje Upravni enoti Nova Gorica. Kot pravilno opozarja upnik v pritožbi, je potrebno v tej zadevi uporabiti Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP/99), na katerega napotuje Carinski zakon, ki je veljal v času vložitve predloga za izvršbo. ZUP/99, ki velja od 1.4.2000, pa v prehodnih določbah določa, da se zadeve, glede katerih je postopek ob uveljavitvi tega zakona v teku, oziroma glede katerih je bila ob uveljavitvi tega zakona že vložena zahteva ali pravno sredstvo, končajo po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ št. 47/86). V konkretni zadevi je izvršilni postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo, to je 26.5.1999. Na podlagi zgoraj navedenih določb se zato uporabi še določba čl. 276 ZUP iz leta 1986, po kateri se za izpolnitev denarnih obveznosti opravlja izvršba po sodni poti. Upnik je v skladu z določbo, ki je veljala v času vložitve izvršilnega predloga, zato ta predlog pravilno vložil pri sodišču. Na podlagi čl. 17 Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je izvršilni naslov tudi izvršljiva odločba izdana v upravnem postopku, zato se je sodišče prve stopnje nepravilno izreklo za stvarno nepristojno.

Z izdajo izpodbijanega sklepa je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ki jo pritožba utemeljeno očita ter je iz tega razloga pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s čl. 15 ZIZ).

V nadaljnjem postopku naj sodišče prve stopnje, preden bo izdalo sklep o izvršbi, preiskusi, ali gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova kot določa čl. 17 ZIZ, saj v takem primeru dovoli izvršbo in ne naloži dolžniku še enkrat plačilo terjatve.