VSK sodba I Cp 217/2003

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženo stranko obvezalo, da mora tožeči stranki plačati 3.000.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 01.10.1999 dalje do plačila ter ji povrniti pravdne stroške v znesku 316.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.11.2002 do plačila.

Proti tej sodbi se je pritožila tožena stranka in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi zatrjuje, da sodišče prve stopnje zmotno razlaga zavarovalne pogoje, kajti na podlagi 953.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) so lahko s pogodbo o zavarovanju za primer smrti ali ob nezgodnem zavarovanju iz zavarovanja izključene tudi druge nevarnosti. Tožena stranka je iz nezgodnega zavarovanja izključila vse njene obveznosti, ki nastanejo zaradi alkohola. Ob tem je v pogoje zapisala pravno fikcijo po kateri velja, da je nezgoda nastala zaradi alkohola, če je imel zavarovanec ob nezgodi v krvi 0,5 promila (če je bil voznik vozila) ali 1 promil ob ostalih nezgodah. V konkretnem primeru zavarovanec ni bil voznik vozila temveč se je v vozilu prevažal kot sopotnik, zato je tožena stranka upoštevala mejo enega promila. Sodišče v obrazložitvi sodbe ugotavlja, da v konkretnem primeru do smrti zavarovanca ni prišlo zaradi delovanja alkohola nanj, ampak da je neposreden vzrok smrti izkrvavitev, zato ne gre za primer, ki ga ureja 8.tč. 1.odst. 9.čl. prej omenjenih pogojev. Tožena stranka meni, da zavarovalni pogoji v navedeni točki zahtevajo vzročno zvezo v primeru, da bi imel zavarovanec v krvi manj kot 0,5 promila kot voznik vozila oziroma manj kot 1 promil ob ostalih nezgodah, pa bi kljub temu do nezgode prišlo zaradi delovanja alkohola. Vemo namreč, da alkohol na različne ljudi tudi različno vpliva ter da je to odvisno od mnogih dejavnikov. Sodišče pa se je v izpodbijani sodbi postavilo na stališče, da se vzročna zveza za nastanek nezgode zaradi delovanja alkohola zahteva tudi v primeru, če je imel zavarovanec v krvi alkohol nad prej omenjenimi vrednostmi.

Pritožba ni utemeljena.

Ni spora o tem, da je tožena stranka skladno z določili 953.čl. ZOR v času pravnega razmerja veljavnega zakona lahko s pogodbo o zavarovanju za primer smrti ali o nezgodnem zavarovanju iz zavarovanja izključila tudi druge nevarnosti in je tožena stranka te izključitve sprejela s splošnimi pogoji za nezgodno zavarovanje. V predmetnem primeru so veljali Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje ZAN-100/98, nadaljevanju splošni pogoji in dopolnilni pogoji ZAN-109/93. Napačno pa te pogoje, po oceni pritožbenega sodišča, interpretira tožena stranka in ne sodišče prve stopnje kot ji to očita v pritožbi. V splošnih pogojih je v 8.tč. 1.odst. 9.čl. določeno, da so izključene vse obveznosti zavarovatelja za nezgode, ki nastanejo zaradi delovanja alkohola na zavarovanca ne glede na to, ali obstaja kakšna odgovornost tretje osebe za nastanek nezgode; velja, da je nezgoda nastala zaradi delovanja alkohola, če je imel zavarovanec kot voznik motornega vozila po nezgodi v krvi več kot 0,50 promila alkohola oziroma več ko 1 promil ob ostalih nezgodah. V 3.tč. 2.odst. 2.čl. dopolnilnih pogojev pa je določeno, da zavarovatelj nima obveznosti, če zavarovalni primer nastane zaradi vzrokov, ki so navedeni v 9.čl. splošnih pogojev. Na podlagi izvedeniškega mnenja izvedenca dr. B. kateri je ugotovil, da pokojni sin tožnika ni umrl kot sopotnik na kraju prometne nezgode, ampak je bil neposredni vzrok smrti izkrvavitev, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da do smrti pokojnega sina tožnika ni prišlo zaradi delovanja alkohola, (tega je namreč imel v krvi 2,37 g/kg) ampak zaradi izkrvavitve, kot posledice poškodb, ki jih je zadobil v prometni nesreči, zato ne gre za primer iz 8.tč. 1.odst. 9.čl. splošnih pogojev. Ni mogoče razumeti trditve tožene stranke v pritožbi, da zavarovalni pogoji v omenjenem določilu zahtevajo vzročno zvezo v primeru, da bi imel zavarovanec v krvi manj kot 0,5 promila kot voznik vozila oziroma manj kot 1 promil ob ostalih nezgodah, pa bi kljub temu do nezgode prišlo zaradi delovanja alkohola. Takšna razlaga je v nasprotju z omenjenimi splošnimi pogoji, kateri vežejo obe pravdni stranki. Ker je pritožba tožene stranke neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.