UPRS sodba I U 1653/2015

Tožba se zavrne.

1Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi s kazensko ovadbo zoper sodnika A.A. z dne 6. 9. 2015.

2Iz obrazložitve izhaja, da se je toženka oprla na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in ugotovila, da postopek, v zvezi s katerim tožnik prosi za dodelitev BPP, pomeni opravo dejanj, ki ne pomenijo uresničevanja varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ali varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah. Tožnik je namreč 6. 9. 2015 na Policijsko postajo Ljubljana Center vložil kazensko ovadbo zoper okrožnega sodnika A.A., v katerih mu očita storitev kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali pravic po 257. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) in nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1. Organ je ugotovil, da ni pravne podlage za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot jo zahteva prosilec. Iz določb Zakona o kazenskem postopku (ZKP) izhaja, da je vložitev kazenske ovadbe dejanje v okviru predkazenskega postopka. Ovadbo se pisno ali ustno poda pristojnemu državnemu tožilcu, nato pa jo obravnava tožilstvo, kar še ni sodni postopek v smislu določb ZBPP.

3Tožnik se z odločitvijo ne strinja ter v tožbi poudarja, da je tujec in po izobrazbi geološki tehnik ter da nima izkušenj v zvezi s pravnimi zadevami, predvsem pa nima denarja za plačilo odvetniške storitve. Tožnik ocenjuje, da je glede na njegove nizke dohodke upravičen do BPP. Zatrjuje nastanek velike škode, ker nima dostopa do sodnega varstva.

4Toženka na tožbo ni odgovorila.

5Tožba ni utemeljena.

6Po prvem odstavku 7. člena ZBPP se BPP po tem zakonu lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami in osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojni za izvensodno poravnavanje sporov (v nadaljnjem besedilu: sodni postopki) ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

7V obravnavani zadevi je toženka svojo odločitev oprla na stališče, da tožnik ni v nobenem spornem razmerju oziroma nima zahtevka, o katerem bi moralo odločati sodišče. Samo dejstvo, da je vložil ovadbo, ima določene posledice, ki jih določa Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). 147. člen ZKP določa, da se ovadbo poda pisno ali ustno pri pristojnem državnem tožilcu, kar je tožnik storil, nato pa jo obravnava tožilstvo, seveda pa to še ni sodni postopek v smislu določbe ZBPP.

8Tudi po presoji sodišča je tožnik v obravnavani zadevi zaprosil za odobritev BPP v zadevi, ki sploh še ni obravnavana pred sodiščem; torej tožnik sploh še nima zahtevka za sodno varstvo. Zato je napačno tožnikovo stališče, da gre za odločanje o odobritvi BPP v zvezi s kazenskim postopkom, ki bi ga rad vodil.

9Sodišče je glede na navedeno tožbo zavrnilo, pripominja pa, da bo tožnik lahko zaprosil za BPP, če bo prišlo do uvedbe morebitnih postopkov pred sodišči.

10Sodišče je zato na podlagi določb 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo.