VSRS Sklep II Kr 3071/2016-145

Obdolženemu Ž. Ć. se iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku podaljša pripor še za dva meseca, to je do 25. 6. 2016.

1Zoper obdolženca je s sklepom I Kpr 3071/2016 z dne 29. 1. 2016 pravnomočno uvedena preiskava zaradi dveh poskusov kaznivih dejanj uboja po prvem odstavku 115. člena v zvezi s 34. členom Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Preiskovalni sodnik je s sklepom I Kpd 3071/2016 z dne 28. 1. 2016 zoper obdolženca odredil pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Prostost mu je bila odvzeta dne 25. 1. 2016 ob 21.00 uri. Iz istega pripornega razloga, kot je bil odrejen, je bil pripor zoper obdolženca s sklepom zunajobravnavnega senata I Ks 3071/2016 z dne 23. 2. 2016 podaljšan še za dva meseca, to je do 25. 4. 2016 do 21.00 ure.

2Dne 20. 4. 2016 je preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Kopru prejela predlog okrožnega državnega tožilstva za podaljšanje pripora obdolženemu Ć. še za dva meseca. Zunajobravnavni senat je namreč sprejel dokazni predlog tožilstva za zaslišanje oškodovane A. B. z uporabo določil 244.a člena ZKP, torej z uporabo video konference po zaprošenem sodišču v Republiki Italiji, odreditev izvedenstva za izboljšavo posnetkov video nadzornih kamer in zaslišanje policista R. B. Državna tožilka v predlogu meni tudi, da je utemeljen sum, da je obdolženec storil obe očitani mu kaznivi dejanji, še vedno podan, in izhaja iz pravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave. Kljub okoliščini, da je oškodovanec na zaslišanju pred preiskovalno sodnico pravzaprav v celoti spremenil izjavo, ki jo je podal na policiji, meni, da navedeno na obstoj utemeljenega suma ni vplivalo. Opozarja na uradni zaznamek o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja z dne 17. 2. 2016, da so kriminalisti PU Koper dne 5. 2. 2016 bili obveščeni s strani policistov PP Nova Gorica, da je bil oškodovanec deležen groženj s strani do sedaj še neznanih oseb, ki so mu grozile, da če želi imeti mir, naj umakne obtožbe zoper obdolženca v predmetnem postopku. Iz uradnega zaznamka je še razvidno, da je oškodovanec za nasvet zaprosil odvetnika in se odločil, da bo zaradi groženj spremenil izjavo na sodišču, četudi bo zaradi tega sam pristal v kazenskem postopku zaradi krive ovadbe. Resničnost vsebine navedenega uradnega zaznamka, kot tudi izjave vira, ki ga policija ne želi razkriti, saj se anonimni obveščevalec policije ravno tako izjemno boji za lastno življenje, se je potrdila z zaslišanjem oškodovanke A. B. Policist D. D. pa je na zaslišanju potrdil, da je to informacijo sporočil kriminalistu B. T. v začetku meseca februarja, torej še preden je bil oškodovani S. P. zaslišan. Oškodovanka A. B. je na sodišču izkazovala znake izjemnega, skorajda nepredstavljivega strahu in sploh ni upala odgovarjati na vprašanja sodišča. Iz zapisnika o zaslišanju priče je razvidno, da so se oškodovanki vse čas tresle roke in noge, bila je vidno vznemirjena, zaradi strahu pa je pravzaprav po vsakem vprašanju bruhnila v jok in se sodišču opravičevala, da je prestrašena in da ne želi odgovarjati na nadaljnja vprašanja, saj se boji, da bo imela težave. Pri tem sodišču ni želela pojasniti, koga se boji in kdo naj bi ji pri tem povzročal težave. Odgovorila je le na nekaj vprašanj sodišča, ki se skladajo z njeno izjavo, podano pri policiji v tistem delu, ko je na vprašanje preiskovalne sodnice odgovarjala. Tako je povedala, da sta se obdolženec in oškodovanec prepirala, da ji je oškodovanec nato povedal, da sta z obdolžencem v sporu zaradi denarja za neki avtomobil, ki mu ga oškodovanec noče dati, ker je obdolženec spal z njegovo ženo. Ravno tako pa je povedala še, da sta se kregala morda minuto ali dve, potem pa se je oškodovanec usedel v vozilo in z naglico odpeljal, za njima pa je šlo samo belo vozilo. Glede nadaljnjega dogajanja, pa priča zaradi strahu ni želela izpovedovati. Nadalje državna tožilka opozarja še, da je oškodovanec prepoznal podpis na vseh straneh kazenske ovadbe, ki jo je podal, kot svoj, glede okoliščine, kako je potekal postopek na policijski postaji pa je povedal, da sta bila z oškodovanko v različnih prostorih, izjavo pa sta dajala različnim policistom, vmes pa se nista pogovarjala. Skrajno neživljenjsko je, da bi oškodovanec, ki je tudi sam že bil v kazenskih postopkih, podpisal štiri strani dolgo izjavo, ne da bi preveril, kaj podpisuje. Nesmiselna je tudi njegova izjava, da naj bi ovadbo vložil le zato, ker je jezen na C., saj bi v tem primeru podal ovadbo zoper njega, ne pa zoper obdolženca. Ravno tako sta izjavi tako oškodovanke kot oškodovanca popolnoma skladni, kar pa po presoji državne tožilke gotovo ne bi bili, če bi držala izpovedba oškodovanca pred sodiščem. Da je prišlo do streljanja kritičnega dne, pa izhaja iz zapisnika o ogledu in fotografij avtomobila oškodovanca, nadalje opozarja državna tožilka še na izpovedbo M. D., ki je potrdil, da ga je oškodovanec neposredno po dogodku poklical po telefonu in mu povedal, da so streljali nanj. Da je med oškodovancem in D. stekla telefonska komunikacija, je razvidno iz pregleda telefona oškodovanca, kot izhaja iz uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja z dne 27. 1. 2016. Ravno tako je že iz fotografij oškodovančevega vozila razvidno, da gre za svežo sled prestrelitve prtljažnika, saj je na fotografijah videti, da je na mestu, kjer je naboj zadel pločevino avtomobila, barva odstopila od podlage, kar čisto življenjsko gledano, ponudi zaključek, da gre za svežo poškodbo. To pa je potrdil tudi izvedenec balistične stroke, ki je v svojem mnenju zapisal, da je strelna poškodba nastala pred kratkim. Da je obdolženec uporabljal vozilo oziroma bil sopotnik v vozilu, kot ga opisuje oškodovanka in kot ga je opisal M. D., je razvidno iz fotografij, ki so jih zabeležile kamere na bencinskem servisu OMV Kozina dne 5. 1. 2016 ob 22.41 uri. Na teh fotografijah so namreč policisti prepoznali obdolženca, oblečenega v črne hlače in svetel pulover ter črno bundo. Ravno tako pa je iz uradnih zaznamkov PPP Nova Gorica z dne 25. 1. 2016 razvidno, da se je dne 22. 1. 2016 (torej dva dni pred kritičnim dnem) na PPP Nova Gorica zglasil z istim vozilom in poizvedoval v zvezi s prometno nesrečo, ki se je zgodila 6. 9. 2015 v naselju Ajdovščina, v kateri je bilo udeleženo vozilo, last njegovega očeta. Poleg tega pa iz UZ PP Kozina, opr. št. 2300/2016 z dne 8. 2. 2016, ki ga je sestavil policist R. B., izhaja, da Ž. Ć. že dlje časa pozna in da ga je videval na začetku leta 2016 voziti osebni avtomobil, ki je posnet na fotografijah (gre za Peugeot 508 karavan, bele barve, s črno – panoramsko streho). Državna tožilka še opozarja na izpis prometa klicev za obdolženca, od koder je razvidno, da je dne 24. 1. 2016 ob 19.24 uri klical J. K., klic pa je zabeležila bazna postaja Kozina – avtocesta. Kriminalisti so nato na cestninski postaji Kozina zasegli posnetke video nadzornih kamer, vstop v smeri Kopra, za čas med 18.00 uro in 24.00 uro dne 24. 1. 2016. Pri pregledu posnetkov so zaznali, da se je ob 19.23 uri, torej le eno minuto pred klicem, skozi cestninsko postajo Kozina v smeri Kopra peljal osebni avtomobil, ki po izgledu ustreza vozilu Peugeot 508 SV oziroma break (karavan izvedbe), bele barve s črno panoramsko streho. Ali gre za isti avtomobil, v katerem je bil Ž. Ć. opažen v januarju 2016 in ali se je v kritičnem času dejansko nahajal v navedenem vozilu, bo mogoče ugotavljati, potem ko bo izvedenec izvedel izboljšavo video posnetkov. Utemeljenega suma pa po presoji državne tožilke ne omaja niti dejstvo, da preiskava vzorcev, zavarovanih z obdolženčevih rok in oblačil, ki jih je imel oblečene v času odvzema prostosti, ni potrdila, da naj bi on streljal. Ne gre spregledati, da se je obdolženi na policiji zglasil sam, vzorčenje pa je bilo izvedeno 26 ur po dogodku, pri čemer že iz poročila o preiskavi z dne 29. 1. 2016 izhaja, da v tem času lahko večina delcev, nanešenih zaradi streljanja, z rok že odpade. V primeru, da bi si v vmesnem času roke umil, pa obstaja verjetnost, da so bili delci odstranjeni že zaradi tega. Spregledati, pa po mnenju državne tožilke, tudi ni dejstva, da je bil obdolženec že kot mladoletnik obravnavan zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, zato mu postopki, ki jih policija izvede s strelci, niso tuji. Da pa se je oblačil po dejanju znebil, pa je razvidno tudi iz okoliščine, da svetlega puloverja, v katerega je bil oblečen v trenutku, ko so ga posnele kamere na bencinskem servisu, ni imel oblečenega ob odvzemu prostosti, niti ni bil ta pulover najden ob hišni preiskavi. Slednjič opozarja državna tožilka na listek, zasežen pri obdolženčevem prijatelju M. F., z naslednjo vsebino: „24 zvečer so bili skupaj, crna bunda majica plava, očetov avto, 3 dni nazaj nekdo streliov na S.“. Državna tožilka meni, da so se obdolženčevi prijatelji uskladili glede pričanja pred sodiščem in ga s tem poskušali razbremeniti.

3Prav tako pa državna tožilka meni, da je priporni razlog ponovitvene nevarnosti na strani obdolženca še vedno podan. Na to kažejo ne le teža in način storitve kaznivega dejanja, temveč tudi njegove osebne lastnosti. Iz izpiska kazenske evidence je namreč razvidno, da je bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja z elementi nasilja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1, obravnavano kaznivo dejanje pa je storil v času trajanja preizkusne dobe, in sicer zgolj dva meseca, zatem ko mu je bila izrečena pogojna obsodba. Zaradi istovrstnega kaznivega dejanja pa je državno tožilstvo vložilo na Okrajno sodišče v Kopru tudi obtožni predlog. Videti je tako, da obdolženec svojo agresivno vedenje stopnjuje, da postaja vedno bolj napadalen in nepredvidljiv, pri tem pa ga niti grožnja z zaporno kaznijo ne odvrača od storitve novih kaznivih dejanj. Po mnenju državne tožilke pa je podano tudi sorazmerje med težo obravnavanih kaznivih dejanj, ki predstavljajo nevarnost za življenje in med posegom v njegovo svobodo.

4Sodišče je predlog okrožne državne tožilke poslalo obdolžencu in zagovorniku, ki pa se o predlogu nista izjavila.

5Na podlagi tretjega odstavka 205. člena ZKP je preiskovalna sodnica predlog za podaljšanje pripora, skupaj s spisom, predložila Vrhovnemu sodišču. Pojasnila je, da bo izvedla zaslišanje predlagane priče že dne 21. 4. 2016, prav tako bo izvedensko delo izvedenec K. opravil v najkrajšem možnem času, torej v času petih dni, zaprosila pa je tudi preko mednarodne pravne pomoči tožilstvo v Trstu, da bi se zaslišalo A. B. Glede na to, da gre za preiskovalno dejanje po mednarodni pravni pomoči, meni, da je rok dveh mesecev, ki ga predlaga državno tožilstvo, za podaljšanje pripora utemeljen.

6Po določbi drugega odstavka 205. člena ZKP sme senat Vrhovnega sodišča, če zoper obdolženca teče postopek zaradi kaznivega dejanja, za katerega je v zakonu predpisana kazen zapora nad pet let, pripor podaljšati še za tri mesece. Za kaznivo dejanje uboja je predpisana kazen zapora od petih do petnajstih let, oziroma je formalni pogoj za podaljšanje pripora podan.

7Pri odločanju o predlogu za podaljšanje pripora mora sodišče opraviti vsebinsko enak preizkus kot ob njegovi odreditvi. Ta obsega presojo ali so podani naslednji pogoji: a) utemeljen sum, da je določena oseba storila očitano kaznivo dejanje, b) obstoj katerega od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP, in c) neogibnost pripora za potek postopka ali varnost ljudi.

8Zoper obdolženca je, kot je bilo že pojasnjeno, pravnomočno uvedena preiskava zaradi dveh poskusov kaznivih dejanj uboja po prvem odstavku 115. člena v zvezi s 34. členom KZ-1. Dokazi, izvedeni med preiskavo, pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča utemeljenega suma, da je obdolženec storil obravnavani kaznivi dejanji, niso omajali. Res je sicer, da je oškodovani S. P., zaslišan pred preiskovalnim sodnikom, izpovedoval drugače kot v kazenski ovadbi, ki jo je podal na policiji, vendar utemeljen sum, tako kot to navaja tudi državna tožilka v predlogu za podaljšanje pripora, izhaja predvsem iz ovadbe, ki jo je podala oškodovana A. B. To pričo je preiskovalna sodnica sicer začela zasliševati in je priča tudi govorila, vendar le določen čas. Med zasliševanjem se je ves čas tresla in jokala, in govorila, da ne bi želela imeti težav, vendar pa je potrdila, da sta se obdolženec in oškodovanec tedaj kregala in da se je minuto ali dve, potem ko se je oškodovanec usedel v vozilo in z naglico odpeljal, za njim odpeljalo tudi belo vozilo. Zatem pa ni želela več izpovedovati. Glede na to, da je oškodovanka pričanje glede kaznivega dejanja odklonila, utemeljen sum izhaja iz zapisnika o sprejemu ustne kazenske ovadbe, kjer je policistom, kot izhaja iz uradnega zaznamka, opisala ves potek dogodkov in tudi navedla, da je videla „Ž., ki je imel spuščeno okensko steklo na vratih in je roko imel iztegnjeno v njuni smeri in v roki črno pištolo (podobnega izgleda kot pištole policajev) operjeno proti S. in njej.“ Navedeno ob drugih dejstvih in okoliščinah, na katere opozarja državna tožilka, kot rečeno, kaže na to, da je utemeljen sum, da je obdolženec storil obe kaznivi dejanji še vedno podan.

9Priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP je podan, če teža, način storitve ali okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno in osebne lastnosti, prejšnje življenje, okolje in razmere, v katerih storilec živi, ali kakšne druge posebne okoliščine kažejo na nevarnost, da bo ponovil kaznivo dejanje, dokončal poskušano kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. V konkretni kazenski zadevi Vrhovno sodišče ugotavlja, da so podane tako subjektivne kot objektivne okoliščine, ki utemeljujejo obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. Na navedeno kaže predvsem sam način storitve kaznivih dejanj, predvsem pa dejstvo, da je bil obdolženec zaradi kaznivega dejanja z elementi nasilja že obsojen in da naj bi obravnavani kaznivi dejanji storil v času teka preizkusne dobe. Podano pa je tudi sorazmerje med težo obravnavanih kaznivih dejanj, stopnjo nevarnosti ponavljanja in posegom v njegovo svobodo, oziroma je glede na težo dejanj in nevarnost, ki jo tovrstna kazniva dejanja predstavljajo za življenje ljudi, pripor tudi neizogibno potreben.

10Preiskovalna sodnica je na spisu delala zdržema, vendar je državno tožilstvo zahtevalo dopolnitev preiskave, zunajobravnavni senat pa je predlogu ugodil, za izvedbo predlaganih dokazov pa je tudi po presoji Vrhovnega sodišča rok dveh mesecev dovolj dolgo obdobje, pri čemer je potrebno upoštevati še čas, ki ga bo potrebovala glede na uspeh preiskave državna tožilka za nadaljnje ukrepanje.