VSC sklep Cp 620/2004

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka sklepa ugovoru delno ugodilo ter drugi odstavek točke b sklepa o izvršbi spremenilo tako, da je sedaj upoštevalo tudi, da se smeta zarubiti samo 2/3 plače, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Če dolžnik preživlja druge osebe, pa mu mora ostati najmanj znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika in njegove družinske člane oziroma osebe, ki jih je dolžan po zakonu preživljati po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varnost, za dodelitev denarne socialne pomoči. V preostalem delu je ugovor dolžnika zavrnilo (II. točka izreka sklepa).

Zoper II. točko izreka sklepa, v kateri je sodišče prve stopnje njegov ugovor zavrnilo, se je pritožil dolžnik ter v pritožbi navedel, naj mu sodišče pošlje podpis, s katerim je podpisal oziroma prejel pošiljko, v kateri je bila sodba, opr. št. P 83/95 z dne 18.05.1995 in ki je postala dne 10. 7. 2003 pravnomočna in izvršljiva. Ni imel možnosti pritožbe in ni videl sodbe, zato je še zmeraj prepričan, da bo moral poiskati pravico pri varuhu človekovih pravic in pri javnih medijih. Je polnoletna oseba in ne ve, kdo je pooblaščen, da lahko podpiše njegove pošiljke, ki so priporočene in ki so povezane s finančnimi zadevami.

Pritožba ni utemeljena.

Upnica je predlagala izvršbo na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, opr. št. P 83/95 z dne 18.05.1995. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o ugovoru dolžnika vpogledalo v pravdno zadevo, opr. št. P 83/95 ter ugotovilo, da je bila sodba na podlagi pripoznave, ki prestavlja izvršilni naslov, pravilno vročena tudi pooblaščencu dolžnika, odvetniku V. C. dne 10.07.1995. Vročitev sodbe pooblaščencu dolžnika, ki ga je imel v pravdnem postopku, je bila pravilno opravljena tudi po takrat veljavnem I. odst. 138. čl. Zakona o pravdnem postopku, ki je določal, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v zakonu drugače določeno. Ker je imel dolžnik, v pravdnem postopku tožena stranka, pooblaščenca, je moralo pravdno sodišče sodno pisanje vročiti pooblaščencu. Iz pravdnega spisa pa ne izhaja, da bi dolžnik v pravdnem postopku svojemu pooblaščencu odpovedal pooblastilno razmerje. I. odst. 142. čl. v času vročitve sodbe pooblaščencu dolžnika veljavnega Zakona o pravdnem postopku , pa je izrecno določal, da se sodba vroči osebno stranki oziroma njenemu pooblaščencu. Ugotovitve sodišča prve stopnje, po vpogledu v pravdno zadevo, so tako pravilne, in drugačen zaključek tudi ni mogoč. Dolžnik je v pravdnem postopku zahtevek upnice pripoznal, zoper odločitev sodišča prve stopnje pa ni vložil pritožbe, zato je postala sodba pravnomočna dne 16.08.1995. Odločitev, kdaj bo takšna pravnomočna sodna odločba realizirana, če dolžnik ne bo prostovoljno izpolnil, pa je v dispoziciji upnice, ki je izvršilni predlog vložila pravočasno 20.12.1999. Uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki bi se naj po zatrjevanju dolžnika pripetila ob vročanju sodnega pisanja v pravdni zadevi, opr. št. P 83/95, se pravdnemu sodišču ni pripetila, sicer pa to tudi ni upošteven ugovorni razlog v izvršilnem postopku; dolžnik bi moral namreč zatrjevati, če bi želel doseči razveljavitev sklepa o izvršbi, da je bila zaradi zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka odločba v pravdnem postopku pravnomočno razveljavljena, odpravljena ali spremenjena (4. točka I. odst. 55. čl. ZIZ).

Pritožba dolžnika je neutemeljena in jo je sodišče druge stopnje zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (353. čl. in 2. točka 365. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ). Pri tem ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. ZPP).