VSRS sodba VIII Ips 259/2015

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je podala tožena stranka ter za ugotovitev, da delovno razmerje tožnici ni prenehalo in še vedno traja. Zavrnilo je tudi tisti del tožbenega zahtevka, s katerim tožnica zahteva, da se toženi stranki naloži, da jo pozove nazaj na delo, ji prizna in izplača vse pravice iz delovnega razmerja, jo prijavi v zavarovanje, in za ta čas obračuna in plača plačo po pogodbi o zaposlitvi, od teh zneskov obračuna prispevke in davke ter jih odvede pristojnim organom, od neto plača odračuna in izplača zakonske zamudne obresti od vsakega 5. meseca za pretekli mesec oziroma plača razliko v plači, ki jo je prejemala zmanjšano za nadomestilo za brezposelnost v višini 650,00 EUR neto in plačo, ki jo sedaj prejema na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas od 1. 8. 2014 v višini 1.200,00 EUR neto. Tožbeni zahtevek je zavrnilo na podlagi ugotovitve, da je uprava tožene stranke sprejela sklep o novi organiziranosti banke, ki se je uveljavila s 1. 10. 2013. Na tej podlagi je tožena stranka med drugim ukinila tudi delovno mesto, za katerega je tožnica imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, naloge ukinjenega delovnega mesta pa je prerazporedila na druga delovna mesta. Tožena stranka je tožnici zato zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnice in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje.

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tožnica vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami) naj bi bila podana, ker imata sodbi sodišč prve in druge stopnje nasprotujoče si razloge o tem, kdaj je bil sprejet Pravilnik o organizaciji tožene stranke. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, ker je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se v razlogih sodbe navaja o vsebini listin in med samimi temi listinami. Tožnica je smiselno uveljavljala, da je bila reorganizacija izvedena zaradi diskriminacije, zato bi sodišče moralo presojati tudi ta vidik, ne pa da je ob zavrnitvi predlaganih dokazov tožnice zgolj verjelo toženi stranki ob „izmuzljivih“ navedbah dr. A. A. (v resnici gre za pisno izjavo priče v zadevi Pd 618/2013). Tožnica je utemeljeno predlagala izvedbo dokaza z zaslišanjem prič B. B., C. C. in D. D., vendar je sodišče prve stopnje takšen dokaz zavrnilo brez obrazložitve, sodišče druge stopnje pa se je s tem strinjalo. Sodba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, to je o tem, ali je v konkretnem primeru šlo za diskriminacijo tožnice na način, da se zaradi vložene odškodninske tožbe zoper tožnice pri toženi stranki spremenili sistemizacijo in s tem ustvarili podlago za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

4Tožena stranka je v odgovoru na revizijo prerekala revizijske navedbe in predlagala, da Vrhovno sodišče revizijo zavrne kot neutemeljeno.

5Revizija ni utemeljena.

6Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

7Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP naj bi bila podana, ker je sodba sodišča druge stopnje v povezavi s sodbo sodišča prve stopnje nerazumljiva in je ni možno preizkusiti glede vprašanja, kdaj je bil sprejet Pravilnik o organizaciji tožene stranke. Revizija se pri tem sklicuje na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil pravilnik o organiziranosti sprejet 12. 9. 2015, čeprav je tožena stranka navajala, da se je to zgodilo 25. 9. 2015. Vendar pa morebitna nepravilna ugotovitev datuma sprejema pravilnika (sodišče je pri tem očitno upoštevalo datum, ki je na prilogi B8 označen kot datum izdaje dokumenta, kar pa ni isto kot datum sprejema), ne pomeni zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Ta je podana, če sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in je zato ni možno preizkusiti. Datum sprejema pravilnika ni odločilno dejstvo v tem sporu. Odločilno dejstvo je, da je bilo delovno mesto, ki ga je zasedala tožnica ukinjeno in da je bilo delo, ki ga je opravljala tožnica razdeljeno med druge delavce, o tem pa izpodbijana sodba ima razloge in ti niso nejasni ali med seboj v nasprotju. Sicer pa je sodišče pravilno ugotovilo, da je Pravilnik o organiziranosti veljal od 1. 10. 2013.

8Obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP revizija uveljavlja zgolj s tem, da povzema abstraktni opis te kršitve: o odločilnih dejstvih naj bi bilo nasprotje med tem kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami in navedbami. Iz konteksta (glede na vsebino prejšnje točke revizije) je razvidno, da naj bi se ta kršitev nanašala na vprašanje, kdaj je bil sprejet Pravilnik o organizaciji tožene stranke. Navedeno ne more biti odločilno dejstvo v tem sporu, zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka pa je podana le v primeru, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in vsebini listin in samimi temi listinami.

9Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP naj bi bila podana, ker sodba sodišča druge stopnje ne vsebuje razlogov o tem, ali je šlo za diskriminacijo tožnice na način, da je tožena stranka sistemizacijo spremenila zaradi tega, ker je zoper toženo stranko vložila odškodninsko tožbo. Tožnica obstoj diskriminacije zatrjuje šele v reviziji in sicer v povezavi s sklicevanjem sodišča druge stopnje na sodbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 353/2006, v kateri je bilo zavzeto stališče, da sodišče ne presoja razlogov reorganizacije, ki je v pristojnosti delodajalca, razen izjemoma, če bi do reorganizacije prišlo zaradi diskriminacije. Vendar pa je tožnica to, kar sedaj uveljavlja kot diskriminacijo, ves čas postopka uveljavljala kot navideznost odpovednega razloga. Glede tega ali je pri toženi stranki dejansko prišlo do organizacijskih sprememb, to je do ukinitve tožničinega delovnega mesta in razdelitve njenih nalog med ostala delovna mesta, pa izpodbijana sodba ima razloge in ti razlogi niso nejasni ali med seboj v nasprotju.

10Bistvena kršitev določb pravdnega postopka naj bi bila podana, ker sodišče ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje prič B. B., C. C. in D. D. Drugostopenjsko sodišče je na pritožbene navedbe v zvezi z neizvedbo dokaza z zaslišanjem navedenih prič odgovorilo v 8. točki obrazložitve. Očitno je, da se tožnica s temi razlogi ne strinja, vendar to ne pomeni, da je podana zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Ob ugotovitvi, da je tožena stranka ukinila delovno mesto, ki ga je zasedala tožnica (glede na tožbene navedbe pa tudi delovna mesta, ki so jih zasedale navedene priče) ni bistveno, da je tožena stranka zoper tožnico (pa tudi zoper navedbe priče), že pred tem vložila odškodninske tožbe. Sicer pa revizija utemeljenost tega dokaznega predloga pojasnjuje s tem, da je bilo obvestilo o nameravani odpovedi tožnici poslano še pred dokončnim sprejetjem Pravilnika o organizaciji tožene stranke. Vendar zgolj zato izpodbijana odpoved ni nezakonita. Delodajalec obvestilo o nameravani odpovedi lahko pošlje še preden je formalno ukinil delovno mesto.

11Revizijsko sodišče soglaša s stališčem sodišča druge stopnje, da je odločitev tožene stranke o ukinitvi delovnega mesta, ki ga je zasedala tožnica, že sama po sebi zakonita podlaga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in da zato niti ni bistveno, ali je bil v resnici kršen postopek pri sprejemanju Pravilnika o novi organizaciji oziroma Pravilnika o novi sistemizaciji.

12Preostale revizijske navedbe pomenijo nedovoljeno uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče nanje ne odgovarja.

13Vrhovno sodišče ugotavlja, da z revizijo uveljavljani razlogi niso podani, zato je na podlagi 378. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

14Na podlagi petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.