VSRS sklep VIII DoR 89/2015

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločbe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 10001-25/2013-2 z dne 17. 7. 2013 in sklep št. 02091/00/2013 z dne 16. 4. 2013, zavrnilo je tudi zahtevek za priznanje pravice do plačila neizplačanih plač za obdobje od 1. 7. 2012 do 3. 8. 2012 v višini 432,28 EUR in izplačilo odpravnine v višini ene minimalne plače, določene z zakonom na dan izdaje sodbe, zmanjšan za davke in prispevke. Takšno odločitev je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi ugotovitve, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo zaradi začetka stečajnega postopka nad njenim delodajalcem, temveč na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožnica. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je delavec v skladu z Zakonom o Javnem jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu Republike Slovenije (v nadaljevanju ZJSRS, Ur. l. RS, št. 78/2006 s spremembami) upravičen do pravic iz tega zakona, če mu delovno razmerje preneha zaradi insolventnosti delodajalca. Tožnici je delovno razmerje prenehalo na podlagi njene izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato ne bi bila upravičena do pravic na podlagi ZJSRS niti v primeru, če bi zahtevo vložila pravočasno (v roku devetdesetih dni od prenehanja delovnega razmerja), česar pa prav tako ni storila.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje. Zavrnilo je tožničino naziranje o neskladnosti med določbami Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 173 o varstvu zahtevkov delavcev v primeru insolventnosti njihovega delodajalca in Direktive 2002/94/ES, na eni strani in ZJSRS na drugi strani.

3Tožnica predlaga, da se zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje dopusti revizija glede vprašanja ali sta določbi prvega odstavka 16. člena ZJSRS in drugega odstavka 24. člena ZJSRS v nasprotju z Ustavo RS, Konvencijo MOD št. 173 in Direktivo Sveta št. 80/987/EGS, spremenjeno z Direktivo št. 2002/74/ES in ali kršita tožničino pravico do enakosti pred zakonom ter ali bi morali nižji sodišči zato v skladu s 23. členom Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS, Ur. l. RS, št. 15/1994 s spremembami) prekiniti postopek v tej zadevi in začeti postopek za oceno ustavnosti sporne zakonske ureditve.

4Predlog ni utemeljen.

5V skladu s prvim odstavkom 347. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa nižjih sodišč ni enotna; ali pa če gre za pravno vprašanje, glade katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6Vrhovno sodišče je že odločalo v podobnih primerih in revizije ni dopustilo. Obenem sodišče opozarja tudi na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-49/15, Up-238/15 z dne 15. 10. 2015, s katero je Ustavno sodišče zavrnilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 16. člena in drugega odstavka 24. člena ZJSRS in s katerim ni sprejelo ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII DoR 59/2014 z dne 28. 1. 2015 in zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 585/2014 z dne 17. 9. 2014, v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani I Pd 2556/2013 z dne 8. 4. 2014.

7Vrhovno sodišče ugotavlja, da niso izpolnjeni v prvem odstavku 367.a. člena ZPP navedeni pogoji za dopustitev revizije, zato je predlog zavrnilo na podlagi 367c. člena ZPP.