VSRS sklep VIII DoR 16/2015

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se za zakonitost sklepa o imenovanju direktorja javnega socialnovarstvenega zavoda na podlagi določbe šestega odstavka 56. člena Zakona o socialnem varstvu zahteva, da je v trenutku sprejema sklepa že podano soglasje ministra, pristojnega za socialno varstvo, in da je v trenutku sprejema že podano mnenje pristojnega organa lokalne samouprave.

1Sodišče prve stopnje je odpravilo sklep sveta tožene stranke o imenovanju direktorice z dne 8. 3. 2013 in toženi stranki naložilo, da ponovi postopek izbire kandidata za delovno mesto direktorja v skladu z določbami Zakona o zavodih, Zakona o socialnem varstvu in Statutom tožene stranke. S sklepom je zavrglo tožbo v 2. točki primarnega zahtevka in v 1. točki podrednega zahtevka. Odločilo je tudi, da stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh strank zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo in izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

3Zoper odločitev v sodbi pritožbenega sodišča je vložila predlog za dopustitev revizije tožena stranka. V predlogu izpostavlja vprašanja: 1. Ali določba šestega odstavka 56. člena Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV) za zakonitost sklepa o imenovanju direktorja javnega socialnovarstvenega zavoda zahteva, da je v trenutku sprejema sklepa že podano soglasje ministra, pristojnega za socialno varstvo, 2. Ali soglasje ministra iz določbe šestega odstavka 56. člena ZSV učinkuje od trenutka sprejema sklepa o imenovanju za nazaj ali od izdaje soglasja za naprej, 3. Ali določba šestega odstavka 56. člena ZSV za zakonitost sklepa o imenovanju direktorja javnega socialnovarstvenega zavoda zahteva, da je v trenutku njegovega sprejema že podano soglasje pristojnega organa lokalne samouprave, v kateri ima zavod svoj sedež in 4. Ali določba petega odstavka 209. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) na podlagi opustitve podaje mnenja organa lokalne skupnosti, svetu dovoljuje, da brez pridobljenega mnenja izda sklep o imenovanju direktorja in 5. Ali mora sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti uporabiti relevantno materialno pravo, skladno z načelom iura novit curia. Nato povzema dosedanji postopek in razloge sodb sodišč prve in druge stopnje. Meni, da sta sodišči zmotno uporabili materialno pravo. Svet zavoda po pravilni razlagi najprej sprejme sklep o imenovanju direktorja, šele nato pridobi mnenje lokalne skupnosti, sklep pa dostavi ministru v soglasje. Izvršeno mirovanje ima pravni učinek šele po soglasju ministra. Ob pravilni uporabi materialnega prava je tudi nemogoče, da imenovanje več mesecev ali celo dalj časa ne bi pravno učinkovalo, saj mora biti soglasje ali mnenje izdano v 15 dneh od dneva, ko je bilo zahtevano, sicer se šteje, da je soglasje dano (209. člen ZUP). Soglasje je akcesorni akt in del sklepa o imenovanju, ne drži pa argument, da je sklep o imenovanju, ki nima soglasja ministra, že sam po sebi nezakonit. Imenovana direktorica je še vedno le vršilka dolžnosti, saj sklep o njenem imenovanju čaka na odobritev ministra in iz tega razloga še ni v veljavi. Nezakonitost odločbe terja nezakonito postopanje organa, ki je to odločbo sprejel, kar pa v tej zadevi ni izkazano. Tudi mnenje lokalne skupnosti ni zavezujoče in ne bi vplivalo na zakonitost izbire kandidata, mnenje pa je v resnici namenjeno ministru, ki daje soglasje. V tem primeru sodišče ni upoštevalo določbe 209. člena ZUP. Mnenje pristojnega organa lokalne samouprave ni več potrebno, saj ta ni podal nobenega mnenja, prav tako tudi minister.

4Predlog je utemeljen.

5Revizijsko sodišče je v skladu z 367a. členom ZPP revizijo dopustilo glede vprašanja, ki je razvidno iz izreka tega sklepa.