VSC sklep I Ip 548/2011

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne sodišču v ponovno izdelavo.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določil 155 in 249. člena Zakona o pravdnem postopku in petega in šestega poglavja Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih odločilo, da se izvedencu priznajo stroški za cenilno poročilo, ki ga je izvedenec gradbene stroke izdelal 26. 5. 2011. Tako je sodišče v sklepu navedlo, da je izvedencu priznalo stroške za študij spisa v višini 92,00 EUR, za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije v višini 92,00 EUR, za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije 92,00 EUR, za pregled ostale ostale dokumentacije 46,00 EUR za čas potovanja na ogled 20,00 EUR in za izdelavo pisnega izvedeniškega mnenja 276,00 EUR. Poleg tega mu je priznalo po Pravilniku 15 % odmerjene nagrade materialnih stroškov v višini 78,90 EUR.

Zoper ta sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. V pritožbi uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz 338. člena ZPP. V pritožbi pa navaja, da bo v končni fazi postopka moral te stroške poravnati sam, zato meni, da sodišče stroške ni odmerilo pravilno oziroma jih je odmerilo v previsokem znesku. Glede na priznane zneske sklepa, da je sodišče štelo, da gre za zahtevno mnenje, vendar pa to iz sklepa ne izhaja. Sodišče ni povedalo, kako je prišlo do teh zneskov. V ostalem delu pritožbe pa izpodbija zaključke izvedenca.

Pritožba je utemeljena.

Kadar sodišče odloča o zahtevku ali kadar odloča o stroških postopka s posebnim sklepom, je dolžno takšno odločitev obrazložiti vedno, kadar je predvidenih več možnih rešitev. V sklepu, ki ga je izdalo sodišče prve stopnje ni obrazložitve, saj je sodišče samo navedlo kakšne stroške je izvedencu priznalo, ne da bi ocenilo, tiste postavke, ki jih določa Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Po 39. čl. Pravilnika (UL RS št. 88/2010) imajo izvedenci in cenilci pravico do nagrade za svojo delo in pravico do povrnitve stroškov v zvezi z delom. Ta pravilnik ureja nagrado in povrnitev stroškov, ter v 46. čl. določa, da se za izračun nagrade izvedenskega oz. cenilskega dela uporablja tarifa, določena s tem pravilnikom. Tarifa, ki jo določa VI. določa nagrado v razponu, ki je določen v členih 48 do 54. Takšna nagrada je odvisna pri študiju spisa od obsega strani (čl. 48), pri zbiranju dodatne dokumentacije prav tako od obsega strani (čl. 49), o ostalih postavkah pa od tega ali gre za manj zahtevno zadevo, za zahtevno, za zelo zahtevno ali za izjemno zahtevno zadevo (čl.50, 51, 52). Zato je sodišče dolžno, ko odloča o nagradi cenilca, obrazložiti, zakaj mu priznava takšno nagrado, saj stranka mora imeti možnost, da odločitev sodišča preizkusi. V nasprotnem primeru je takšna odločitev arbitrarna. Sodišče prve stopnje pa v sklepu ni navedlo prav nikakršnega razloga o tem, zakaj je izvedencu priznalo takšno nagrado, zato pritožnik utemeljeno uveljavlja, da takšen sklep ni obrazložen. Podana je torej absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zato je bilo potrebno sklep razveljaviti in vrniti sodišču v ponovno izdelavo.