VSM sklep I Cpg 157/2016

I. Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 33,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od dneva prejema odločbe sodišča druge stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom postopek I Pg 193/2016, prekinjen z dnem 3. 2. 2016, nadaljevalo s 15. 3. 2016, in sicer s tožečo stranko (v nadaljevanju tožnico) – DUTB d.d..

2Tožnica z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. Sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da so razlogi za prekinitev postopka nastali tako na strani tožnice kot tudi na strani tožene stranke (v nadaljevanju toženke). Po mnenju pritožnice sodišče prve stopnje napačno interpretira določbo 208. člena ZPP, ki določa, da se postopek, ki je bil prekinjen iz razloga od 1. do 4. točke 205. člena tega zakona, nadaljuje, ko ga dedič ali skrbnik zapuščine, novi zakoniti zastopnik, stečajni upravitelj ali pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo, ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo. Sodišče prve stopnje bi moralo pravnega naslednika tožnice (DUTB) najprej pozvati, da prevzame postopek in šele z dnem vročitve poziva bi se štelo, da se postopek nadaljuje. Lahko pa bi izdalo sklep o nadaljevanju tudi, ne da bi pravnega naslednika pozvalo k prevzemu pravde, a se v tem primeru šteje, da se postopek nadaljuje šele z dnem vročitve in ne že z dnem izdaje sklepa o nadaljevanju (primerjaj sklep VDSS Pdp 1636/2014 z dne 15. 4. 2015). Glede na navedeno je izpodbijana odločitev o nadaljevanju postopka z dnem 15. 3. 2016 (datum izdaje izpodbijanega sklepa) napačna.

- Ne glede na navedeno pa je sodišče prve stopnje spregledalo, da še sploh ni pogojev za nadaljevanje prekinjenega postopka (razlog za prekinitev na strani toženke še ni prenehal). V tem kontekstu pritožnica opozarja na specialno določbo 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) in na sodno prakso, oblikovano v tej smeri (odločbi VSL I Cpg 530/2011 z dne 24. 5. 2011 in II Cp 2131/2011 z dne 29. 6. 2011). Iz objav na spletnem portalu AJPES v povezavi s stečajnim postopkom St 4042/2015 Okrožnega sodišča v Ljubljani izhaja, da sklep o preizkusu terjatev še ni bil izdan, tako da še niso izpolnjeni pogoji za nadaljevanje prekinjenega postopka.

- Glede na navedeno tožnica predlaga, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V njeno korist naj odloči o stroških pritožbenega postopka.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče druge stopnje je zadevo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da je procesna odločitev o nadaljevanju prekinjenega postopka napačna, saj na strani toženke pogoji za nadaljevanje postopka (še) niso izpolnjeni.

5Iz podatkov spisa izhaja, da je pravdno sodišče po tem, ko je bil sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba razveljavljen, z odločitvijo, da se bo o zahtevku odločalo v pravdi (sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 162498/2015 z dne 5. 2. 2016), izdalo izpodbijani sklep. Očitno je izhajalo iz dejstva, da je posledica prekinitve pravdnega postopka tako na strani tožnice(19. 2. 2016), kot tudi na strani toženke (3. 2. 2016), nastala po zakonu. Ker pa je ocenilo, da obstoji pogoji o nadaljevanju prekinjenega postopka, je izdalo izpodbijani sklep.

6Takšna presoja sodišča prve stopnje je napačna. Ne glede na presojo, ali se prekinjen postopek nadaljuje že z dnem izdaje sklepa o nadaljevanju ali njegove vročitve pooblaščeni osebi, ni dvoma, da na strani toženke (še) ni pogojev za nadaljevanje prekinjenega postopka. Treba je namreč upoštevati specialno določbo drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP, ki določa, da razlog za prekinitev pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka (gre za primere, ko je upnik za uveljavitev terjatve začel pravdni postopek pred začetkom stečajnega postopka) preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatve. Iz uradno objavljenih evidenc AJPES-a izhaja, da se je stečajni postopek nad toženko začel na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani St 4042/2015 z dne 3. 2. 2016, tako da pogoji iz citirane določbe ZFPPIPP (za nadaljevanje prekinjenega postopka) niso podani. Šele, ko bodo pogoji iz drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP izpolnjeni (citirana določba ne vsebuje pravil v zvezi s prekinitvijo in nadaljevanjem prekinjenega postopka, vsebuje jih ZPP), se bo lahko postopek v skladu z določbo 208. člena ZPP nadaljeval. Iz zakonske dikcije citirane določbe ZPP pa izhaja, da se postopek nadaljuje že s pozivom upravitelju, da postopek prevzame in se od upravitelja ne zahteva neko pozitivno ravnanje. Glede na vsebino 301. člena ZFPPIPP obstoj pravočasnega upnikovega predloga vpliva le na odločitev o utemeljenosti zahtevka (primerjaj sklep II Ips 403/2010 z dne 17. 11. 2011).

7Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

8Ker je tožnica s pritožbo uspela, ji je toženka dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka (taksa za pritožbeni postopek). Sodišče druge stopnje je o stroških odločilo ob smiselni uporabi drugega odstavka 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.