VSRS sklep I R 44/2016

Predlog se zavrne.

1Toženka je v svoji pisni vlogi poudarila, da je sedaj pristojno Okrajno sodišče v Domžalah, v letu 2007 s sklepom dovolilo vpis toženkine lastninske pravice v zemljiško knjigo glede sedaj spornih zemljiških parcel. Tožnica naj bi zato v sedanji pravdi od pristojnega sodišča zahtevala, da spremeni svoje pravno naziranje iz leta 2007. Stališče toženke pa je tudi, da so vsa sodišča v Republiki Sloveniji del organizacije tožnice in zaradi tega nobeno sodišče v Republiki Sloveniji v tem sporu ne bi smelo odločati. Prav tako so vsi sodniki v Republiki Sloveniji v službenem razmerju pri tožnici (Republiki Sloveniji), to pa naj bi pomenilo, da so vsi sodniki v Republiki Sloveniji finančno, pa tudi zaposlitveno odvisni od tožnice. Toženka s tem v zvezi zahteva izločitev vseh sodnikov pri vseh sodiščih v Republiki Sloveniji in izločitev „vseh sodišč, ki jih je ustanovila tožnica, saj noben sodnik in nobeno sodišče, ki ga je ustanovila tožnica ne izpolnjuje kriterija neodvisnosti in nepristranskosti“.

2Okrajno sodišče v Domžalah je poslalo toženkin predlog Vrhovnemu sodišču, da bi o njem odločilo v skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

3Predlog ni utemeljen.

4V skladu s 67. členom ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča, določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog v kontekstu navedene zakonske določbe lahko predstavlja tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki mora izključiti vsak resen dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. Vendar pa zgolj trditev, da je pristojno sodišče v letu 2007 dovolilo vknjižbo toženkine lastninske pravice na spornih nepremičninah v zemljiško knjigo, ne predstavlja utemeljenega razloga za delegacijo pristojnosti, saj glede na naravo različnih sodnih postopkov navedena okoliščina v nobenem primeru ne more biti podlaga za resen dvom, ki bi lahko omajal zaupanje strank v odločanje pristojnega sodišča.

5Toženkina trditev o tem, da zaradi povezav s tožnico, nobeno slovensko sodišče o zadevi ne bi smelo odločati, je absurdna in v najboljšem primeru rezultat popolnega nepoznavanja vloge sodnika in sodišča(1) ter osnov civilnega (procesnega) prava.(2) Zaradi tega je tudi toženkin predlog za generalno izločitev “vseh sodnikov pri vseh sodiščih v Republiki Sloveniji in vseh sodišč, ki jih je ustanovila Republika Slovenija“ popolnoma zgrešen in ne more predstavljati relevantne ovire za nadaljnji potek sodnega postopka.

---.---

Op. št. (1): Primerjaj določbe 3., 125. in 134. člena Ustave Republike Slovenije.

Op. št. (2): Primerjaj npr. določbo drugega odstavka 2. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).