VSL sklep II Cp 252/2016

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je tožena stranka s tem, ko je naročila delavcem odstranitev drvarnice, stoječe na parc. št. 354/0 k. o. ..., dne 23. 10. 2014 motila tožeče stranke v neposredni posesti nepremičnine parc. št. 354/0 k. o. ..., ki v naravi predstavlja drvarnico za shranjevanje drv ob vhodu v stanovanjsko stavbo in je dne 23. 10. 2014 začela z rušitvenimi deli drvarnice ter jo istega dne tudi odstranila, s čemer je tožečim strankam onemogočila shranjevanje drv tako, da bi bila ta na suhem pripravljena za zimo. Toženi stranki je prepovedalo v bodoče s takim ali podobnim ravnanjem posegati v neposredno posest tožečih strank in ji naložilo plačilo stroškov pravdnega postopka v znesku 462,50 EUR (I. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek v delu, v katerem so tožeče stranke od tožene stranke zahtevale vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja tako, da drvarnico dimenzij 3m x 7m x 2,5m postavi nazaj ob vhod v stanovanjsko stavbo na naslovu G. (II. točka izreka).

2Zoper I. točko izreka navedenega sklepa se pravočasno pritožuje tožena stranka, predlaga njegovo spremembo in zavrnitev tožbenega zahtevka tudi v tem delu. Trdi, da se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do ugovora tožene stranke, da druga tožnica ni predložila ustreznega pooblastila, s katerim bi pooblastila M. H. za zastopanje v postopku. Ker se iz tega razloga po mnenju pritožbe sklepa ne da preizkusiti, naj bi bila podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Pritožba sodišču prve stopnje nadalje očita, da je samovoljno in izven trditvene podlage zaključilo, da so tožeče stranke skupaj s svojimi družinskimi člani izvrševale posest drvarnice, in da je drugi tožnici posestno varstvo zagotovljeno tudi kot posredni posestnici. Opozarja na to, da so tožeče stranke ves čas zatrjevale izključno izvrševanje neposredne posesti in tako tudi oblikovale tožbeni zahtevek, zato naj bi bilo v izpodbijanem sklepu podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo. Pritožba nadalje meni, da je izpoved druge tožnice neverodostojna. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da je druga tožnica neposredno posest izvrševala z občasnimi prihodi v stanovanje. Pritožba sodišču očita, da je dokaze presojalo pristransko in se ni opredelilo do fotografij, ki jih je predložila tožena stranka. Glede na tožbene trditve o tem, da je bilo tožečim strankam onemogočeno shranjevanje drv, bi tožeče stranke morale dokazati, da so drva sploh imela shranjena. Za postopek naj bi bilo irelevantno, da je rušenje drvarnice potekalo v dveh delih, in da je tožena stranka tožečim obljubljala obnovo drvarnice. Sodišče pa naj bi zmotno presodilo, da za postopek niso pomembni stanje in kakovost podrte drvarnice, predhodno obvestilo in zagotovitev nadomestnih prostorov. Ker tožena stranka z odstranitvijo drvarnice in zagotovitvijo enakovrednih nadomestnih prostorov ni znatno posegla v izvrševanje posesti tožečih strank, te nimajo ekonomskega interesa za posestno varstvo. Pritožba navaja še, da bi sodišče moralo ugotovitveni zahtevek zavrniti; ker vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča, pa naj bi bil neutemeljen tudi prepovedni del zahtevka. Tožeče stranke so samovoljno postavile novo drvarnico, zaradi izpodbijanega sklepa pa se tožena stranka takšni samovolji ne more zoperstaviti. Pritožba izpodbija tudi stroškovno odločitev, saj so tožeče stranke uspele le v prepovednem delu zahtevka, zato bi bila pravilna odločitev, da nosi vsaka stranka svoje stroške. Priglaša pritožbene stroške.

3Tožeče stranke so na pritožbo odgovorile, predlagajo zavrnitev pritožbe in priglašajo svoje pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku v ugotovitvenem in prepovednem delu ugodilo. Takšna odločitev je materialnopravno pravilna(1) in temelji na pravilno ugotovljenih dejstvih primera. Med postopkom ni prišlo do kršitev določb pravdnega postopka, niti do zatrjevanih niti do tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6Pritožbeni očitek o nepravilnem zastopanju druge tožnice in posledični absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka je neutemeljen. Iz spisa je razvidno, da je zastopnik druge tožnice M. H. na naroku za glavno obravnavo dne 4. 6. 2015 v spis vložil svoje pooblastilo za zastopanje (priloga B5).

7Nadalje pritožba neuspešno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je druga tožnica izvajala neposredno posest nad drvarnico. Ugotovitev izpodbijanega sklepa, da za izvrševanje neposredne posesti druge tožnice ni potrebno, da bi ta kot najemnica vsakodnevno bivala v stanovanju, ampak zadošča že njena občasna prisotnost, ob dejstvu, da je nad drvarnico v resnici izvrševala posest, ker je imela v njej svoja drva, je življenjska in prepričljiva ter podprta z izvedenimi dokazi. Res je sicer, kot zatrjuje pritožba, da so se tožniki v tožbi izrecno sklicevali samo na izvajanje neposredne posesti na drvarnici, zaradi česar je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju njihove nadaljnje posredne posesti prek družinskih članov preseglo trditveno podlago tožbe. Vendar pa je za utemeljenost zahtevka bistveno, da je sodišče prve stopnje ugotovilo in ustrezno utemeljilo svojo ugotovitev, da so bili vsi tožniki (med njimi tudi druga tožnica) neposredni posestniki drvarnice. Dodatna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je drugo tožnico šteti tudi za posredno posestnico, na pravilnost izpodbijanega sklepa torej ne vpliva.

8Neutemeljeno pa je tudi nadaljnje pritožbeno izpodbijanje dokazne ocene o samem motilnem dejanju. Ni res, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do fotografij drvarnice pred rušitvijo. Fotografije je vpogledalo in iz njih razbralo, da so bile v drvarnici takrat shranjene razne stvari tožnikov in je pokrit prostor ustrezal svojemu namenu tudi za shranjevanje drv in kurjave. Pritožbeno sodišče ne more slediti argumentaciji pritožbe, da bi morali tožniki, glede na vsebino tožbenega zahtevka, dokazati, da so imeli drva v drvarnici shranjena ob sami rušitvi, ker se jim očita, da so z odstranitvijo drvarnice tožnikom onemogočili shranjevanje drv na suhem čez zimo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo, ali je bila drvarnica primerna za shranjevanje drv, ali so tožniki že kdaj prej v njej shranjevali drva in ali jim je bilo zaradi rušitve onemogočeno, da bi drva shranili na suhem. Ob potrditvi obstoja vseh teh postavk je sodišče ravnalo pravilno, da je tožbenemu zahtevku v ugotovitvenem in prepovednem delu ugodilo.

9Res je, da novejša sodna praksa zavrača ugotovitvene dele tožb v postopkih motenja posesti kot nepotrebne.(2) Vendar je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ravnalo prav, da je ugodilo tudi ugotovitvenemu zahtevku, saj bi drugače druga točka tožbenega zahtevka, s katerim se toženi stranki prepoveduje v bodoče s takšnimi in podobnimi dejanji posegati v posest tožeče stranke, ostala nedoločena in nedoločljiva. Ugotovitveni in prepovedni del izreka izpodbijanega sklepa je zato treba obravnavati skupaj, pritožbena trditev o nedoločnosti prepovednega dela zahtevka pa se izkaže za neutemeljeno.

10Izčrpno utemeljitev ekonomskega interesa tožnikov za predmetno tožbo vsebuje že sklep sodišča prve stopnje(3). Ker tožena stranka v pritožbi samo ponavlja svoj dosedanji ugovor glede (ne)obstoja interesa za tožbo, se pritožbeno sodišče v tem delu sklicuje na razloge prvostopenjskega sodišča. Ker je pravilen tudi zaključek izpodbijanega sklepa, da se v pravdah zaradi motenja posesti ne pretresa vprašanje pravice do posesti in njen obseg, je treba zavrniti (v pritožbi ponovljeno) sklicevanje tožene stranke na ponudbo nadomestnih prostorov in obvestilo tožnikom pred rušitvijo.

11Končno je neutemeljena pritožba tudi v delu zoper stroškovno odločitev sodišča prve stopnje. Bistveni element posestnega varstva je prepovedni del zahtevka. Tožeče stranke so s tem zahtevkom (in z ugotovitvenim zahtevkom) uspele. Zahtevek na vzpostavitev prejšnjega stanja bi bil v svojem bistvu utemeljen, vendar ga je sodišče zavrnilo zaradi ugotovitve, da je bil material podrte drvarnice uničen. Zato je pravilna odločitev, da je tožena stranka dolžna tožečim povrniti njihove stroške postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).

12V pritožbi uveljavljani razlogi torej ali niso utemeljeni ali pa niso relevantni. Zaključki prvostopenjskega sklepa so materialnopravno pravilni, pa tudi nobene uradoma upoštevne kršitve, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, prvo sodišče ni zagrešilo. Zato je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP).

13Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 165. členu ZPP. Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbe, ker s svojo pritožbo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP). Odgovor na pritožbo pa glede na pravilnost razlogov izpodbijane odločitve in očitno neutemeljenost pritožbe ni bil v ničemer potreben, zato stroške odgovora nosijo tožeče stranke (1. odstavek 155. člena ZPP).

-------------

Op. št. (1): Po prvem odstavku 33. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), daje sodišče posestno varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika. Posestnik nima pravnega varstva, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu (tretji odstavek 33. člena SPZ).

Op. št. (2): Juhart, M.: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, 2004, str. 204. Prim. VSL sklep II Cp 618/2014, VSL sklep I Cp 1215/2013, VSL sklep I Cp 44/2011.

Op. št. (3): Glej 18. tč. obrazložitve.