VSL sklep IV Cp 659/2016

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožničinemu(1) ugovoru zoper svoj sklep IV P 310/2015-10 s 5. 11. 2015, s katerim je na predlog toženca(2) začasno uredilo stike med tožencem in mladoletnima hčerama pravdnih strank ... in ... Vsebina izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje je v tem, da oče med tednom nima dveh popoldanskih stikov, ampak enega, ki pa traja do naslednjega dne zjutraj, ter v tem, da je stik med vikendom skrajšan za eno uro.

2Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje toženec, ki predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni ali pa razveljavi. Opozarja, da so stiki po začasni odredbi potekali praktično brez težav, graja to, da je sodišče svojo odločitev oprlo na mnenje CSD s 16. 11. 2015, za katerega je pojasnil, kako je nastalo, in je nepopolno ter pomanjkljivo. En stik med tednom je premalo.

Opozarja še, da ne držijo trditve tožnice, da ob predaji otrok vrši pritisk nanjo, ampak je nasprotno – tožnica ga nedovoljeno in nezakonito snema, provocira in skuša na vsak način povzročiti konfliktno situacijo.

3Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Bistvo tako imenovanih regulacijskih začasnih odredb v družinskih postopkih, katerih izdajo omogoča 1. odstavek 411. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ob pogojih Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) za zavarovanje nedenarne terjatve, je, da se z njimi začasno uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo otrok tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Izdaja začasne odredbe v tovrstnih postopkih je omejena na nujne – izjemne primere (v katerih bi lahko prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode ali nasilja)(3), ne more pa biti nadomestilo rednega sodnega varstva. Če deklici(4) med sodnim postopkom ne bi imeli stikov z enim od staršev, bi jima s tem nedvomno nastajala škoda, ki bi kaj hitro lahko postala zelo težko popravljiva. Višje sodišče tako načeloma nima pomislekov v ravnanje sodišča prve stopnje, ki je stike začasno uredilo; sama izdaja začasne odredbe tudi ni predmet pritožbenega postopka.

6Z začasno odredbo sodišče odloči preden se zanesljivo ugotovijo vse pravno pomembne sporne okoliščine. Namen postopka z začasno odredbo ni in ne more biti natančno ugotavljanje življenjskega ustroja otrok in pravdnih strank ter iskanje optimalnega načina stikovanja. Stiki pa morajo biti (tudi začasno) urejeni tako, da otrokom ne škodijo. Višje sodišče nima nobenih pomislekov v to, da so na podlagi izdane začasne odredbe, spremenjene z izpodbijanim sklepom, na tak način urejeni. Začasna ureditev je tudi takšna, da preprečuje nastanek težko popravljive škode.

7O natančnejšem obsegu in poteku stikov bo po tem, ko bo zanesljivo ugotovilo vse relevantne okoliščine, sodišče odločilo s končno odločbo, postopek z začasno odredbo pa temu ni namenjen. Ob nasprotnem ravnanju bi se postopek z začasno odredbo spremenil v redno odločanje o vprašanju stikov (v sicer hitrem in okrnjenem dokaznem postopku, ki ga terja postopek z začasno odredbo), kar je nedopustno.

8Vseeno višje sodišče še dodaja, da nima nobenih pomislekov, da je določitev stikov z izpodbijanim sklepom bolj v korist mladoletnih deklic kot tista na podlagi sklepa o začasni odredbi, ki pa je toženec ni niti izpodbijal. Način predaje deklic tako, da se starša, med katerima je prihajalo ob tem do konfliktov (nepomembno je kdo je zanje odgovoren), ne srečujeta, je nedvomno v večjo korist deklic, saj ju razbremeni nepotrebnih travm ob prenehanju družinske skupnosti, ki sta jim že tako izpostavljeni. En daljši stik med tednom (čez noč) deklicama nudi pristnejši stik z očetom in jima omogoča več miru kot dva krajša. Tudi skrajšanje stika preko vikenda za eno uro deklicama ni v škodo.

9Pritožba torej ni utemeljena, zato jo je višje sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

-------------

Op. št. (1): V postopku z začasno odredbo pa dolžničinemu in po nasprotni tožbi toženkinemu; v nadaljevanju bo višje sodišče zaradi jasnosti zanjo uporabljalo le izraz tožnica.

Op. št. (2): V postopku z začasno odredbo pa upnika in po nasprotni tožbi tožnika; v nadaljevanju bo višje sodišče zaradi jasnosti zanj uporabljalo le izraz toženec.

Op. št. (3): Stališče Ustavnega sodišča RS v odločbi Up-232/99 in drugih.

Op. št. (4): Stari sta le 5 let in 3 leta.