VSM sodba I Cp 1443/2015

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita sami svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki iz naslova nematerialne in materialne škode plačati odškodnino 14.319,46 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe 14. 1. 2015 dalje in ji povrniti ustrezne stroške postopka. V presežku, do vtoževanih 22.319,46 EUR, je toženi zahtevek zavrnilo. Pri tem je upoštevalo s strani tožene stranke plačanih 15.000,00 EUR, kar ni sporno.

2Takšno sodbo izpodbijata obe pravdni stranki. Tožeča stranka izpodbija zavrnilni del sodbe glede zavrnjenih 5.000,00 EUR. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom spremembe izpodbijane sodbe v smislu pritožbenih navedb, podrejeno njene razveljavitve in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

- Tožena stranka izpodbija sodbo v njenem obsodilnem delu glede 7.500,00 EUR, uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP s predlogom spremembe izpodbijane sodbe v skladu s pritožbenimi navedbami, podrejeno njene razveljavitve in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Pritožbi nista utemeljeni.

4Sodišče prve stopnje je v tem pravdnem postopku na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Svojo odločitev je skrbno obrazložilo, zato pritožbeno sodišče v celoti povzema pravilne zaključke in razloge sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja:

5Pravdni stranki nasprotujeta višini odškodnine, ki jo je tožnici za posledice prometne nesreče dosodilo sodišče prve stopnje.

6Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje in sicer:

- da si je tožnica poškodovala koleno v prometni nesreči kot voznica kolesa, ko je bila stara 57 let;

- da je tožnica trpela telesne bolečine, in sicer 3 dni stalne hude telesne bolečine, 7 dni stalne srednje, 21 dni občasne srednje, 21 dni stalne lahke, 60 dni občasne lahke telesne bolečine in da bo imela trajne občasne lahke telesne bolečine pri daljši hoji in spremembi vremena;

- da je tožnica utrpela nevešečnosti med zdravljenjem, in sicer CT in RTC snemanje, dve operaciji, jemanje analgetikov, jemanje zdravil proti strjevanju krvi, prevezi, 3 mesece je hodila s hoduljo oziroma berglami, izvajana je bila fizikalna terapija, v bolnišnici je morala biti ves čas v ležečem položaju, bolniški stalež pa je trajal 5 mesecev;

- da je tožnica trpela kratkotrajen intenziven primarni strah za življenje in sekundarni strah pred operacijo 2 do 3 mesece srednje stopnje, 2 meseca pa lažje stopnje;

- da tožnica trpi duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ker ima zmanjšano gibljivost levega kolena in ima težave pri poklekanju ali počepanju, da ima težave pri hoji po stopnicah, lestvi, neravnem terenu, pri daljši hoji, da se ji bo sklep v bodočnosti hitreje obrabil, da lahko v službi opravlja večino del, razen hoje v arhiv, do katerega je 40 stopnic;

- da tožnica trpi duševne bolečine zaradi skaženosti, ker ima na zunanji strani leve goleni 12 cm dolgo brazgotino vidno na nekaj metrov, pri oblačilih, ki ne pokrijejo kolena,

- je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je primerna in pravična odškodnina iz naslova telesnih bolečin 10.000,00 EUR iz naslova duševnih bolečin, zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 10.000,00 EUR, zaradi strahu 1.500,00 EUR in iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti 1.500,00 EUR. Tako odmerjena odškodnina je odmerjena skladno z odškodninskopravno normo 179. in 183. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in tudi skladna z višinami odškodnin, ki so se za takšne in podobne škode izoblikovale v sodni praksi.

7Neutemeljena je tudi pritožbena graja tožene stranke glede teka zakonskih zamudnih obresti. Tožena stranka je zavarovalnica, ki ima zaposlene strokovnjake iz tega področja, zato je prišla v zamudo 15 dni po prejemu medicinske dokumentacije in zahtevka tožeče stranke, vsekakor pa z vložitvijo tožbe tožeče stranke, kakor je odločilo tudi sodišče prve stopnje.

8Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

9Pravdni stranki s pritožbama nista uspeli, zato nosita sami svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. in prvi odstavek 165. člena ZPP).