VSRS sodba II Ips 8/2012

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka je dolžna povrniti prvemu in drugemu tožencu njune stroške odgovora na revizijo v višini 1.680,00 EUR, v roku petnajstih dni po prejemu te sodbe in od tedaj dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Dosedanji potek postopka

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbene zahtevke, s katerimi je tožeča stranka zahtevala, da sodišče ugotovi ničnost pogodbe, s katero je prva toženka prenesla 80% poslovni delež v družbi P. d. o. o. (kasneje preimenovana v P. d. d.) na drugega toženca in ničnost sporazuma o pobotu terjatev in obveznosti ter da ugotovi, da je tožnik imetnik 80% poslovnega deleža v družbi P. d. d., kar se naj vpiše v sodni register.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

3Tožena stranka z revizijo izpodbija sodbo sodišča druge stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitev pravil pravdnega postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe, podrejeno pa njeno razveljavitev.

4Prva in druga toženka sta na revizijo odgovorili in predlagali njeno zavrnitev.

Relevantno dejansko stanje

5Tožnik in prva toženka sta dne 18. 3. 2002 sklenila prodajno pogodbo v obliki notarskega zapisa o prodaji 80% poslovnega deleža, ki ga je imel prvi toženec v družbi P. d. o. o. Kupec (tožnik) je plačal manjši del kupnine. V pogodbi je bilo določeno, da kupec „postane imetnik poslovnega deleža v družbi P. z dnem, ko B. po plačilu celotne kupnine obvesti poslovodjo družbe o odsvojitvi poslovnega deleža novemu imetniku.“

6Prva toženka je dne 26. 6. 2003 sklenila novo prodajno pogodbo v obliki notarskega zapisa; skupaj s K. d. d. in S. d. d. je odsvojila družbi I. d. d., vse poslovne deleže v družbi P. d. o. o. Kupec je bil vpisan v sodni register.

7Tožnik, druga toženka in A. A. (tretji toženec) so podpisali sporazum o pobotu terjatev in obveznosti z dne 2. 7. 2003, po katerem bi se pobotala terjatev v višini 30.867,65 EUR, ki jo je imel tožnik do prve toženke (vrnitev plačanega dela kupnine po prodajni pogodbi), s terjatvijo tretjega toženca do tožnika in terjatvijo drugega toženca do tretjega toženca. Pobot bi se opravil tako, da bi s plačilom prve toženke tožniku prenehale vse terjatve. Prva toženka sporazuma o pobotu terjatev in obveznosti ni podpisala.

Razlogi za zavrnitev revizije

8Revident izhaja iz prepričanja, da prej sklenjena in še veljavna pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža povzroči ničnost kasneje sklenjene pogodbe o odsvojitvi istega poslovnega deleža. Prav zato skuša v reviziji izpodbiti stališče sodišč nižjih sodišč, da prva pogodba v času sklenitve druge ni več veljala (sodišče prve stopnje govori o razvezi pogodbe na 8. in 9. strani zaradi neplačila kupnine, s čimer se je drugostopenjsko sodišče strinjalo v 6. točki svoje sodbe). Stališče revidenta je napačno.

9Pogodba, ki jo je revident sklenil s prvo toženko, je zavezovalni pravni posel. Z njo sta pogodbeni stranki prevzeli le zavezi: prva toženka da bo odsvojila poslovni delež, revident pa, da bo plačal kupnino. Do razpolaganja poslovnega deleža še ni prišlo, saj je bilo dogovorjeno, da bo prenos (razpolaganje) s poslovnim deležem opravljen šele s plačilom celotne kupnine. Te ni revident (kupec) nikoli v celoti plačal. Zato se ne more sklicevati na načelo „nemo plus iuris ad alium transferre potest quam ipse habet“ (II. točka tožbe). Celo če bi že prišlo do odsvojitve poslovnega deleža in bi revident postal družbenik v družbi P. d.o.o., zavezovalni pravni posel, ki je bil sklenjen kasneje, ne bi bil ničen, brez pravnega učinka bi bilo le morebitno razpolaganje na njegovi podlagi (odsvojitev poslovnega deleža).

10Kasnejši zavezovalni pravni posel glede istega predmeta obveznosti sam po sebi ni ničen. Pomeni le kršitev prevzete zaveze iz prej sklenjenega zavezovalnega pravnega posla: zaveze stranke, da bo prav nasprotni pogodbeni stranki (in ne komu drugemu) izpolnila prevzeto zavezo. Pogodbene zaveze so relativne obligacijske zaveze in zato tudi pravne posledice kršitve zadevajo (načeloma) le pogodbeni stranki in ne tretjega, s katerim je bila sklenjena nova pogodba. Celo če bi zakon prepovedoval sklenitev določene pogodbe samo eni stranki, bi ostala po določbi drugega odstavka 86. člena OZ pogodba v veljavi, razen če ne bi bilo v zakonu za posamezen primer določeno kaj drugega, stranko, ki je prekršila zakonsko prepoved, pa bi zadele ustrezne posledice. Stališče sodišč nižjih stopenj, da pogodba, s katero je prva toženka prenesla 80% poslovni delež v družbi P. d. o. o. na drugega toženca, ni nična, je zato pravilno.

11Revident uveljavlja številne procesne kršitve (neupoštevanje dokaza, ki ga naj bi prvostopenjsko sodišče napačno štelo za prepoznega, neopredelitev do izpovedi prič in izjav pravdnih strank, napačno uporabo načela proste presoje dokazov, izostanek materialnega procesnega vodstva), ki pa vse zadevajo vprašanje, ali je ob sklenitvi druge pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža še veljala prva pogodba, ki sta jo sklenila tožnik in prva toženka. Ker to vprašanje ni odločilno za odločitev o tožbenem zahtevku, tudi zatrjevane procesne kršitve izzvenijo v prazno (se ne nanašajo na dejstva, ki so odločilna za odločitev o tožbenem zahtevku).

12Ničen tudi ne more biti sporazum o pobotu terjatev in obveznosti z dne 2. 7. 2003. Ker ni bil podpisan, niti ni začel veljati. To niti ni bilo sporno med pravdnima strankama. Ker tožeča stranka ni plačala kupnine po prodajni pogodbi, kar je bil pogodbeni pogoj za pridobitev poslovnega deleža, tudi ne more uspeti z zahtevkom, da se jo vpiše v sodni register kot imetnika 80% poslovnega deleža.

13Po obrazloženem je bilo treba revizijo kot neutemeljeno zavrniti, saj se je pokazalo, da niso podani razlogi, ki jih upošteva Vrhovno sodišče pri odločanju o reviziji (378. člen ZPP).

Glede stroškov postopka

14Izrek o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP. Stroški prve in druge toženke za odgovor na revizijo so odmerjeni po njunem specificiranem stroškovniku.