VDSS VDS Sklep Pdp 1760/99

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Prvostopenjsko sodišče je razveljavilo sklep direktorice tožene stranke z dne 31.7.1995 in sklep komisije za pritožbe z dne 6.9.1995 o prenehanju delovnega razmerja tožnici z dnem 3.7.1995 (1. točka izreka) ter ugotovilo, da ji navedenega dne delovno razmerje ni prenehalo in da ji traja še naprej z vsemi pravicami iz dela in po delu (1. odst. 2. tč. izreka). Zato je toženi stranki naložilo, da mora izplačati tožnici za ves čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od 3.7.1995, dokler za to obstojajo zakoniti razlogi, pripadajoča nadomestila mesečne plače z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vsakega 18. v tekočem mesecu za nadomestilo plače iz predhodnega meseca (3. točka izreka), poravnati vse prispevke iz naslova pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja in ji vpisati delovno dobo v delovno knjižico (4. točka izreka), regres za redne letne dopuste za leto 1995, 1996, 1997, 1998 in 1999 z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vsakega 1.8. za tekoče leto v višini, kot izhaja iz 5. točke izreka, odškodnino za neizkoriščen redni letni dopust za leto 1995, 1996, 1997, 1998 z zamudnimi obrestmi od vsakega 1.1. v naslednjem letu v višini, kot izhaja iz 1. odstavka 2. točke izreka, ugotovilo, da ima tožnica pravico do koriščenja rednega letnega dopusta za leto 1999 v trajanju 28 delovnih dni (2. odstavek 2. točke izreka) ter naložilo toženi stranki plačilo tožničinih stroškov postopka za zastopanje po odvetniku v višini 803.352,25 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22.11.1999, v roku 8 dni (6. točka izreka).

Zoper prvostopenjsko sodbo se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne provstopenjskemu sodišču v novo sojenje zakonitemu sodniku. Glede na določbo 498. člena ZPP-99 je tožena stranka prepričana, da se v tem postopku še vedno uporabljajo določila ZPP-77, ker je bila v tem sporu poprej izdana sodba sodišča prve stopnje razveljavljena pred uveljavitvijo novega ZPP, zato se tožena stranka sklicuje na določila starega ZPP. Po mnenju tožene stranke je podana absolutno bistvena kršitev določb postopka, ker je bila toženi stranki kršena ustavna pravica do zakonitega sodnika, ki je konkretiziran v 14. in naslednjih členih Zakona o sodiščih ter v 160. členu in naslednjih Sodnega reda. Pravna sankcija za tako kršitev je določena v 1. točki 2. odstavka 354. člena ZPP (po novem 1. točka 2. odstavka 339. člena ZPP), saj je bilo sodišče s tako kršitvijo nepravilno sestavljeno.

Kršitev izhaja iz podatkov v spisu. Najprej je v zadevi sodila sodnica B. in sicer že pred razveljavitvijo prejšnje sodbe, nadomestila jo je sodnica L., nato pa je bila zadeva dodeljena S. V zahtevi za izločitev sodnice S., je tožena stranka opozorila predsednika sodišča prve stopnje na to prerazdeljevanje zadev.

Pojasnilna izjava glede sodnice B. je sicer opravičena zaradi daljše bolezni, ni pa bila pojasnjena zamenjava zadnjih dveh sodnic, na kar naj bi se pojasnilo izrecno nanašalo. Okoliščine primera nedvoumno kažejo, da prerazporeditev ni bila opravljena v skladu s citiranimi določili zakona o sodiščih in sodnega reda in tako tožena stranka ni imela možnosti, da bi sodni postopek v njeni zadevi opravil zakoniti sodnik, s tem pa sodišče ni bilo pravilno sestavljeno. Te okoliščine in način vodenja postopka s strani sodnice S., so toženo stranko prisilile k vložitvi zahteve za njeno izločitev.

Po mnenju tožene stranke pa je podana tudi absolutna bistvena kršitev iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP (po novem 14. točka 2. odstavka 339. člena), saj sodba nima vseh razlogov o odločilnih dejstvih, poleg tega pa razlogi sodbe nasprotujejo nespornim podatkom spisa in tudi sami sebi. Tožena stranka tudi meni, da sodišče prve stonje ni sledilo napotkom pritožbenega sodišča in ni opravilo svojega dela, ki bi lahko bilo resnična podlaga za pravilno in objektivno odločitev.

Podrejeno tožena stranka ugovarja tudi višini prisojenega zneska, saj izpodbijana sodba nima zadostnih razlogov za priznanje odškodnine za neizkoriščen dopust. Govori sicer o škodljivem ravnanju in odgovornosti tožene stranke kot o predpostavki odškodninske odgovornosti, nič pa ne govori o škodi. Kakšna pravno priznana škoda bi tožnici sploh lahko nastala. Bila je namreč doma, sedaj pa ji je priznano kar 13 plač na leto, ki jih ne dobi noben delavec, ki dejansko dela. Nesorazmerno visoki pa so tudi prisojeni stroški za zastopanje tožnice v tem postopku.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi določbe 14. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur.l. RS št. 19/94), 2. odstavka 498. čl. ter 1. in 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-99 - Ur.l. RS 26/99) je pritožbeno sodišče preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov ter po uradni dolžnosti glede bistvenih določb pravdnega postopka iz 1., 2., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 399. člena navednega zakona in pravilne uporabe materialnega prava.

Po mnenju pritožbenega sodišča je potrebno predmetno zadevo presojati po določilih ZPP/99, ker pred uveljavitvijo (503. čl. ZPP) novega ZPP (14.7.1999) prvostopenjsko sodišče še ni izdalo sodbe in torej ne gre za primer iz 1. odst. 498. čl. citiranega zakona. Po dosedanjih predpisih (ZPP/77) se pred pritožbenim sodiščem postopek nadaljuje le v zadevah, v katerih sta bila na prvi stopnji izdana sodba ali sklep in se je z njima postopek pred sodiščem prve stopnje končal. Zato je neutemeljena pritožbena navedba, da bi moralo sodišče pri odločanju upoštevati določbe ZPP/77. Utemeljena pa je pritožbena navedba, da je podana bistvena kršitev določb postopka iz 1. točke 2. odst. 339. člena ZPP. Po navedenem določilu gre za bistveno kršitev določb postopka, ki je absolutne narave, če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno, ali če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi. Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče tudi nepravilno sestavljeno, če je bila zadeva dodeljena sodniku v nasprotju z določbo 160. in 162. čl. Sodnega reda (SR - Ur. l. RS št.17/95 in 91/98) ter 1. odstavka 15. člena Zakona o sodiščih (ZS - Ur.l. RS št. 19/94, 45/95).

Glede na to, da je tožena stranka v pritožbi uveljavljala bistveno kršitev določb pravdnega postopka (1. točki 2. odstavka 339. čl.

ZPP), ker predmetnega spora naj ne bi obravnaval zakoniti sodnik, je pritožbeno sodišče zahtevalo pojasnilo predsednika sodišča prvostopenjskega sodišča, ki je po določbi 162. čl. SR pristojen za odločanje o dodeljevanju zadev ob sodnikovi daljši odsotnosti in po 164. členu SR za ustavitev dodeljevanja zadev, na primer zaradi preobremenjenosti sodnika.

Iz njegovega pojasnila z dne 7.6.2000 izhaja, da je zaradi daljše bolezenske odsotnosti sodnice B., kateri je bila predmetna zadeva dodeljena kot zakonitemu sodniku, izdal odredbo, o kateri je obvestil tudi člane personalnega sveta sodišča, da se vse zadeve omenjene sodnice v skladu s 1. alineo 2. odstavka 160. člena Sodnega reda dodelijo posameznim sodnikom. Po njeni vrnitvi na delo (po zaključku bolniškega staleža), je predsednik dne 7.9.1999 izdal odredbo, da se vse nerešene zadeve, ki so bile v preteklosti dodeljene omenjeni sodnici, zaradi njene daljše odsotnosti pa dne 12.2.1999 razdeljene med ostale sodnike in sodnice, ponovno dodelijo sodnici B. Navedeno ravnanje predsednika sodišče je bilo v skladu s citiranimi določbami Zakona o sodiščih in Sodnega reda. V kolikor pa je predsednik sodišča ugotovil, da je omenjena sodnica, ker je v spornem obdobju delala le po štiri ure, preobremenjena z zadevami in prednostnih zadev ne bi mogla rešiti brez nepotrebnega odlašanja, bi moral predsednik sodišča z odredbo odločiti o eventuelni prerazporeditvi teh zadev na druge sodnike na način, kot je določen v 2. alinei 2. odstavka 160. čl. in 164. čl. SR ter o tem obvestiti personalni svet. Ker pa je očitno tak pisni akt izostal, čeprav je bila odločitev o predodelitvi spisa sprejeta zaradi tega, da bi sodišče pospešilo rešitev sporne zadeve, je bila kršena določba 15. člena Zakona o sodiščih ter 160. člena SR, s tem pa tudi pravica iz 2. odstavka 23. člena Ustave RS (Ur. l. RS št. 33/91, UZS 68 - Ur. l. RS št. 42/97), ki določa, da je vsakomur zagotovljena pravica, da mu sodi lahko samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom. Ker je bila izbira sodnice S. v nasprotju s Sodnim redom, je po mnenju pritožbenega sodišča prišlo do kršitve iz 1. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker senat, ki je dne 22.11.1999 obravnaval predmetno zadevo, ni bil pravilno sestavljen.

Glede na navedeno kršitev je pritožbeno sodišče tako na predlog tožene stranke kot po uradni dolžnosti razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje ter vsa dejanja sodišča, opravljena na narokih za glavno obravnavo z dne 4.11.1999 in 22.11.1999 v skladu s 1. odstavkom 354. člena ZPP ter zadevo odstopilo sodišču prve stopnje, da opravi novo glavno obravnavo. Ker je bila sodba razveljavljena zaradi ugotovljene abslutno bistvene kršitve po 1. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, pritožbeno sodišče utemeljenosti nadaljnjih pritožbenih razlogov ni presojalo.

Sodišče prve stopnje bo moralo najprej odpraviti ugotovljeno kršitev, nato pa na novi glavni obravnavi ponoviti že izvedene dokaze ter po potrebi izvesti dokaze, ki jih predlaga tožena stranka v pritožbi, upoštevaje pritožbene navedbe tožene stranke, ki se nanašajo na način odobravanja dopusta in potrebnost pisanja poročila o opravljenem delu; glede na ustaljen način dela zavarovalnih zastopnikov pa zahtevati od tožeče in tožene stranke pojasnilo, ali je bila tožnica zadolžena le za sklepanje novih zavarovanj ter kdaj in na kakšen način je morala toženi stranki oddajati police novih zavarovanj, ali je bila zadolžena tudi za podaljševanje že sklenjenih zavarovanj, nato pa v skladu z 8. členom ZPP na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka ponovno odločiti.