VSK sklep PRp 10/2016

Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Okrajno sodišče v Kopru je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog storilca I. T. z dne 6. februarja 2015 in ustavilo postopek nadomestitve globe z delom v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Storilca je oprostilo plačila sodne takse.

Zoper sklep je storilec vložil pritožbo v kateri navaja, da je sicer res, da so se zmenili v Območnem združenju Rdečega križa, da si mora poiskati drugo bivalno enoto, če želi delo opravljati pri njih, vendar si drugega stanovanja zaradi slabega premoženjskega stanja ni uspel najti. Še vedno želi nadomestitev globe na predlagan način.

Pritožba je utemeljena.

Kot je razvidno iz razlogov izpodbijanega sklepa, je bil storilec po ugotovitvi sodišča, da izpolnjuje pogoje za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, napoten na Center za socialno delo, kjer so z njim opravili razgovor, v katerem je izrazil željo, da bi delo v splošno korist opravljal v okviru izvajalske organizacije Območno združenje Rdečega križa in so ga zato tja tudi napotili. Do realizacije dogovora o opravljanju nalog pa ni prišlo, saj je storilec uporabnik njihovih programov (živi v njihovi bivalni enoti), zaradi česar je bil s strani vodje programa izrecno opozorjen, da si mora poiskati drugo bivalno enoto, če želi pri njih opravljati delo v splošno korist, vendar si druge bivalne enote ni poiskal. CSD nadalje navaja, da zaradi specifičnega stanja storilca (osebnostne lastnosti in težave v preteklosti od odvisnosti od drog) ni druge ustrezne izvajalske organizacije, v okviru katere bi storilec opravljal naloge v splošno korist.

Po presoji sodišča druge stopnje so razlogi, ki jih sodišče prve stopnje za zavrnitev predloga storilca za nadomestitev globe z delom v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, nejasni. Nikakršnega razumnega razloga namreč ni videti, zakaj storilec ne bi mogel opraviti nalog v splošno korist v njihovi organizaciji, četudi je uporabnik njihovih programov. Pravilnik o izvrševanju dela v splošno korist namreč nima s tem v zvezi nikakršnih omejitev in bi bilo po mnenju sodišča druge stopnje možno takšne naloge opraviti npr. tudi v organizaciji, v kateri bi bil storilec redno zaposlen, če bi bila vključena v seznam izvajalskih organizacij, v katerih je mogoče opraviti dela v splošno korist. V takem primeru bi bilo treba zgolj uskladiti (da se ne prekrivajo) redne delovne obveznosti z nalogami, ki bi jih moral opraviti kotnadomestitev plačila globe. Ker odločitev sodišča prve stopnje nima jasnih razlogov zakaj bi bila uporaba programov rdečega križa ovira za izvajanje nalog v splošno korist, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločitev. V novem postopku bo tako moralo razloge za svojo odločitev ponovno pretehtati in obrazložiti, da bo možna presoja pravilnosti le-te.