VSL sodba I Cpg 1561/2015

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Zahtevek tožeče stranke za povrnitev njenih stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 33759/2014 z dne 17. 3. 2014 v prvem odstavku izreka vzdržalo v veljavi (I. točka izreka) in s tem odločilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki iztoževani znesek s pripadki. Hkrati je toženi stranki naložilo v plačilo 1.125,48 EUR stroškov tožeče stranke, s pripadki vred (II. točka izreka).

2Proti tej sodbi se je tožena stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in posledično zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

3V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe ter povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbena navedba, da računi št. 00608/13, 00689/13, 00761/13, 00833/13 in 00048/14 niso bili priloženi k predlogu za izvršbo, ne drži. V ugovoru zoper izdani sklep o izvršbi je namreč tožena stranka navedla, da so na omenjenih računih zapisani datumi o zapadlosti. Taka navedba pa nedvomno dokazuje, da so bili računi k predlogu priloženi. Sicer pa tožena stranka ne zatrjuje, da ji računi niso bili izročeni niti ne pojasni, kaj sodišču prve stopnje sploh očita.

6Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi povzelo navedbe tožeče stranke, da s tožbenim zahtevkom iztožuje plačilo za vzdrževanje programske opreme. Za svoje storitve je toženi stranki izdala zgoraj omenjene račune, ki jih tožena stranka ne plača. Pravdni stranki sta namreč 9. 8. 2010 sklenili pogodbo o dobavi, instalaciji in vzdrževanju programske opreme za podporo logističnim procesom (A2, v nadaljevanju Pogodba) in prav na podlagi določil te Pogodbe so bile storitve vzdrževanja opravljene (5. točka obrazložitve). Zapisalo je, da je tožbenemu zahtevku ugodilo na podlagi dokaznega postopka (9. točka obrazložitve). Pojasnilo je, da v dokaznem postopku direktorja tožene stranke ni zaslišalo zato, ker se glavne obravnave, kljub pravilnemu vabilu, ni udeležil.

7Z izpostavljanjem navedb, ki jih je tožena stranka podala v ugovoru zoper izdani sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v pritožbenem postopku ne more uspeti. Skladno z določilom drugega odstavka 62. člena ZIZ se po utemeljenem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Kot izhaja iz določila prvega odstavka 437. člena ZPP, pa se ugovorne navedbe razrešujejo v pravdnem postopku. Da bi se do kakšne ugovorne navedbe sodišče prve stopnje ne opredelilo, pritožnica niti ne navaja. Ugovorna navedba, da program ni omogočal vseh dogovorjenih poslovnih rešitev, pa za odločitev o tožbenem zahtevku ni pomembna zato, ker tožeča stranka iztožuje plačilo za vzdrževanje, ne pa za dobavo in instalacijo programske opreme.

8Da bi s tem, ko je zaslišalo le direktorja tožeče stranke, sodišče prve stopnje zagrešilo kakršnikoli postopkovno kršitev, iz pritožbe ne izhaja, pritožbeno sodišče pa uradno upoštevne kršitve tudi ni zaznalo. Zato se izkaže za neupoštvno pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje, če bi zaslišalo predstavnika tožene stranke, prišlo do zaključka, da je bil predmet pogodbe izključno nakup programskega paketa, ne pa tudi vzdrževanja.

9Pogodba A2 ima 15 členov. Zato je pritožbeno sklicevanje na določilo 16. člena pogodbe A2, v katerem naj bi bila dana ponudba za vzdrževalne storitve, ki pa ni bila sprejeta, nepojasnjeno in nerazumljivo, torej neutemeljeno. K temu pa pritožbeno sodišče dodaja, da so vzdrževalna dela po ceni 320,00 EUR mesečno dogovorjena v 13. členu Pogodbe. Ta je bila podpisana s strani obeh pravdnih strank. Pritožbena navedba, da vzdrževalna dela niso bila dogovorjena, je nekonsistentna z navedbo, da jih tožena stranka ni plačala zato, ker jih tožeča stranka ni opravljala, zaradi česar izdani računi še niso zapadli. Nekonsistentnost pritožbenih navedb ne more imeti za posledico uspeha. Glede na navedeno za odločitev o pritožbi niti ni pomembno, da tožena stranka ni konkretizirala opravil, dogovorjenih v 13. členu Pogodbe, ki da jih tožeča stranka ni opravljala.

10Iz razlogov, pojasnjenih v 7. točki te obrazložitve, po izdaji prvostopenjske sodbe ni več pomembno ali je izvršilno sodišče ravnalo ravnalo pravilno, ko je neko listino štelo za verodostojo listino ali ne. Pritožnica meni, da je ravnalo nepravilno. Pri tem se sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča RS (v nadaljevanju VS RS), opr. št. 47/2005.

11VS RS svoje odločbe izdaja pod opravilnimi številkami, sestavljenimi iz (1) znakov, iz katerih se da razbrati, ali gre za odločbo gospodarskega, civilnega, kazenskega ali upravnega področja, opremljenih z (2) rimskimi in (3) arabskimi številkami. S sklicevanjem na sodbo VS RS brez natančnejših oznak pa pritožnica pritožbenemu sodišču onemogoča, da bi to sodbo našlo. Zato se do te pritožbene navedbe ne more opredeliti.

12Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

13Odgovor na pritožbo pritožbeno sodišče v tej enostavni zadevi, kjer je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo zgolj na Pogodbo, ki jo je v spis predložila tožeča stranka in izpoved direktorja tožeče stranke, šteje za nepotrebno vlogo (prvi odstavek 155. člena ZPP). Zato je odločilo, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške nastale z odgovorom na pritožbo.