VSL sklep II Kp 23307/2015

Pritožbi zagovornika obdolžene se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi zahteve za preiskavo Okrožnega državnega tožilstva Kt/12008/2014 z dne 22. 6. 2015 v skladu z določilom sedmega odstavka 169. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) sklenilo, da se zoper obdolženo A. A. opravi preiskava zaradi kaznivega dejanja goljufije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 211. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).

2Zoper navedeno sodbo se je pritožil zagovornik obdolžene A. A., ker naj bi bil izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, pritožbenemu sodišču pa predlagal, da pritožbi ugodi ter kazenski postopek zoper obdolženo ustavi.

3Pritožba je utemeljena.

4Preizkus izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb je pokazal, da ima pritožnik prav, ko opozarja, da je sodišče prve stopnje nezakonito spremenilo opis kaznivega dejanja, kot ta izhaja iz zahteve za preiskavo Okrožnega državnega tožilstva Kt/12008/2014 z dne 22. 6. 2015.

5Sodišče je vezano na dejanski opis obravnavanega življenjskega primera v zahtevi za preiskavo. V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da po določbi desetega odstavka 169. člena ZKP senat, ko odloča o zahtevi za preiskavo, ni vezan na pravno presojo dejanja, ki jo je navedel državni tožilec. Zato izda sklep o preiskavi s takšno pravno opredelitvijo, za katero je po njegovi oceni dejanskega stanja podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. V konkretnem primeru pa ni šlo za takšno nestrinjanje senata s preiskovalno sodnico, ki preiskave ni uvedla, temveč je senat sodišča prve stopnje v opisu dejanja spremenil osebo oškodovanca kaznivega dejanja. V zahtevi za preiskavo, ki jo je v obravnavani zadevi vložilo tožilstvo, je kot oškodovani z dejanjem goljufije naveden B. B., sicer predstavnik X d. d., senat pa je v tem delu opis spremenil tako, da je namesto njega kot oškodovanca opredelil družbo X d. d.

6Po določbah Zakona o kazenskem postopku ima oškodovanec poseben položaj in pravice. Tekom postopka ima pravico postavljati vprašanja, predlagati dokaze in tudi podati premoženjskopravni zahtevek ter ga ustrezno obrazložiti. Zatorej nikakor ne gre za nepomembno vprašanje, koga se opredeli kot oškodovanca v zahtevi za preiskavo ali kasneje v obtožbi. V primeru, da bi zunajobravnavni senat zavrnil zahtevo za preiskavo, ima namreč oškodovanec pravico do pritožbe zoper takšno odločitev.

7Opredelitev, kdo je v obravnavani zadevi oškodovan z dejanjem, ki izhaja iz zahteve za preiskavo, o uvedbi katere se je odločalo z izpodbijanim sklepom, v primeru ustavitve kazenskega postopka pomembno vpliva na pravne posledice eventualnega nadaljevanja postopka na strani oškodovanca. Prav on je namreč tisti, ki bo v primeru, da senat preiskave ne uvede, tisti, ki bo v primeru, ko pritožbe zoper sklep senata ne vloži tudi državni tožilec, imel skladno z osmim odstavkom 169. člena ZKP možnost s pritožbo na višje sodišče nadaljevati pregon v tej zadevi.

8Ker se pritožbeno sodišče pridružuje pritožnikovim navedbam, da pri spremembi identitete oškodovanca ne gre le za spremembo očitne pisne pomote, kot to izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, temveč za pomembno spremembo ene od bistvenih sestavin v opisu dejanja, iz katere v nadaljevanju kazenskega postopka izhajajo pomembne pravne posledice, je pritožbi zagovornika ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, do drugih pritožbenih navedb pa se ni opredeljevalo.