VSRS sklep II Ips 119/2014

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo in razveljavitev odločbe disciplinske komisije toženke št. 4/2011 z dne 5. 2. 2011 in odločbe skupščine toženke št. 24/2011 z dne 27. 3. 2011 oziroma 21. 7. 2011. Odločilo je še o pravdnih stroških. Ocenilo je, da je toženka disciplinsko kršitev ugotovila in tožniku izrekla sankcijo v zakonitem postopku.

2Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z razlogi sodišča prve stopnje in dodalo, da je bilo pravilu, da mora biti odločba obrazložena, zadoščeno s tem, da je bil odločbi priložen predlog za uvedbo disciplinskega postopka. Tožnik je na podlagi tega dejanja lahko spoznal, kaj se mu očita in zakaj. Vedel je tudi za vsebino odločitve skupščine, ki je odločala o njegovi pritožbi, saj je bil na njej navzoč, pri čemer ni mogoče ločevati med osebo obdolženca in člana lovske družine.

3Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je tožnik vložil revizijo na podlagi sklepa o njeni dopustitvi (dopuščena revizija; tretji odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Po njegovem mnenju je bilo v disciplinskem postopku kršeno načelo zakonitosti. Zgrešeno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je šlo v konkretnem primeru le za odločanje o lažji disciplinski kršitvi, v zvezi s katerim ni treba zagotavljati vseh procesnopravnih standardov. Načelo zakonitosti je namreč temeljno načelo vsakega postopka, tudi disciplinskega. Opozarja na drugi stavek drugega odstavka 39. člena Pravilnika o disciplinskem postopku (v nadaljevanju Pravilnik), ki določa, da za reševanje pritožbe veljajo določbe o pritožbi zoper odločbo, izdano v rednem postopku. To pomeni, da bi moral disciplinski organ na drugi stopnji izdati pisno odločbo z vsebino iz 27. člena Pravilnika. Ni se mogoče strinjati, da je bila postopkovna kršitev sanirana s tožnikovo navzočnostjo na občnem zboru in pisnim obvestilom o sklepu skupščine z dne 21. 7. 2011. Toženka ni izkazala, da je bil tožniku skupaj z disciplinsko odločbo vročen tudi predlog za uvedbo postopka. Izdaja skupinske disciplinske odločbe v Pravilniku ni predvidena in je v nasprotju z varstvom osebnih podatkov. Ne glede na to, da je šlo za skrajšani postopek, bi tudi odločba prvostopenjskega organa morala imeti vse obligatorne elemente. Drži sicer, da je bil tožnik prisoten na skupščini toženke 27. 3. 2011, vendar le kot član toženke, ne pa kot kršitelj.

4Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5V primeru dopuščene revizije sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo glede pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena, in v mejah razlogov, ki se nanjo nanašajo (prvi in drugi odstavek 371. člena ZPP). V obravnavani zadevi je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo s sklepom II DoR 339/2013 z dne 6. 2. 2014 glede vprašanja, ali je bil disciplinski postopek toženke na prvi in drugi stopnji voden v nasprotju z določili Pravilnika oziroma nezakonit, zaradi česar je treba odpraviti oziroma razveljaviti odločbi disciplinske komisije in skupščine toženke.

6V skladu s prvim odstavkom 38. člena Pravilnika se za lažje kršitve predvideva skrajšani postopek, v katerem disciplinska komisija izda odločbo brez zaslišanja obdolženca. V tem primeru je treba odločbi priložiti predlog za uvedbo postopka. Revizijske neizpodbojne ugotovitve so, da tožnik v spornem disciplinskem postopku ni bil zaslišan. Disciplinska odločba št. 4/2011 z dne 5. 2. 2011 je bila „skupinska“, a je bil tožnik v njej poimensko naveden, razvidna je bila kršitev, ki se mu očita, in izrečena sankcija. 27. 3. 2011 je na drugi stopnji odločala skupščina, na kateri je bil prisoten tudi tožnik, ki je imel možnost podati zagovor. Glasovanje je bilo javno z dvigovanjem rok in tožnik je bil na skupščini seznanjen z zavrnitvijo pritožbe. Na izrecno zahtevo mu je bilo 21. 7. 2011 vročeno pisno obvestilo o sklepu skupščine. Ne odločba disciplinske komisije ne odločba skupščine nista bili obrazloženi.

7Odgovornost člana društva za kršitev obveznosti, ki so predpisane z zakonom ali internim aktom društva, je treba ugotoviti v disciplinskem postopku. Disciplinski postopek toženke je urejen s Pravilnikom, ki določa procesna pravila in temeljna postopkovna načela, ki so jamstvo za zakonitost postopka. Disciplinski postopek nima samo funkcije varovanja interesov društva, temveč domnevnemu storilcu disciplinske kršitve tudi zagotavlja pravno varnost pred morebitno samovoljo in arbitrarnostjo organov društva. Temeljno načelo disciplinskega postopka je, da disciplinski organ ravna po procesnem redu, ki ga urejajo pravila društva. Disciplinskim organom ni prepuščeno, da opravljajo procesna dejanja na način, ki se jim zdi najbolj primeren, temveč so za posamezna procesna opravila predpisane posebne oblike. S spoštovanjem procesne zakonitosti se uresničuje zakonitost pri ugotavljanju disciplinske odgovornosti, pravilnost odločanja in stanje materialne resnice, ter zagotavljajo procesne garancije članov društva v postopku, ki jih varujejo pred neupravičenimi sankcijami.

8Revizijske trditve o kršitvah disciplinskih organov društva v zvezi z izdajo in sestavo odločb prvo- in drugostopenjskega disciplinskega organa (da disciplinska odločba prve stopnje ni bila obrazložena in da disciplinski organ druge stopnje ni izdal pisne odločbe, ampak je bil na skupščini sprejet le sklep o zavrnitvi pritožbe na zboru članov), se dotikajo pravice kršilca do obrambe oziroma izjave.

9Kot izhaja iz Pravilnika, se pravica do obrambe kot ena od temeljnih pravic člana društva v disciplinskem postopku v procesnem pogledu povezuje s pravico do pravnih sredstev (prvi odstavek 28. člena Pravilnika) in sodnega varstva (prvi odstavek 14. člena Zakona o društvih). Njen sestavni del pravice je nedvomno obveznost disciplinskega organa, da svojo odločitev ustrezno obrazloži. Pravilnik tako v tretjem odstavku 26. člena oziroma v prvem odstavku 33. člena določa, da mora disciplinski organ v disciplinskem postopku izdati pisno odločbo; v prvem odstavku 27. člena, da mora disciplinska odločba vsebovati uvod, izrek, obrazložitev in pravni pouk; v četrtem odstavku 27. člena pa, da se v obrazložitvi navedejo razlogi, olajševalne okoliščine, ki se upoštevajo pri odmeri kazni, in razlogi, ki so bili odločilni za oprostitev. Namen takšne ureditve je jasen – šele iz obrazložitve odločbe je mogoče razbrati, ali je disciplinski organ kršitelju zagotovil pošteno obravnavanje (ali se je na primer opredelil do vseh kršiteljevih ugovorov).

10Ta vidik zadeve je v konkretnem primeru, v katerem se je postopek na prvi stopnji vodil po pravilih skrajšanega postopka, ne da bi bil tožnik zaslišan in je svoj pogled lahko predstavil šele v pritožbi in nato na zboru članov, še posebej pomemben, kar zadeva drugostopenjsko odločbo. Okoliščina, da je bil tožnik navzoč na skupščini, na kateri je bil sprejet sklep o zavrnitvi njegove pritožbe, tega zaključka ne more omajati. Kar zadeva prvostopenjsko odločbo, pa bi šele njena obrazložitev, v kateri bi disciplinski organ navedel bistvene razloge za svojo odločitev, tožniku omogočila učinkovito izvrševanje pravice do pravnega sredstva.

11Ker sta nižji sodišči zmotno presodili, da je bil disciplinski postopek zoper tožnika zakonit, je revizijsko sodišče reviziji ugodilo, sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP). Glede na vsebino kršitve dodatni napotki sodišču prve stopnje niso potrebni.

12Stroškovni izrek temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.