VSL sklep Cst 64/2016

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: (1.) da se postopek osebnega stečaja nad dolžnikom konča, (2.) da se razreši upravitelj S. R., (3.) da se o tem, katere terjatve upnikov, ki so bile prijavljene v tem postopku, so priznane in o znesku teh terjatev, ki v tem postopku ni bil plačan, odloči tako, kot je navedeno v seznamu neplačanih priznanih terjatev z dne 23.11.2015, ki je sestavni del izreka sklepa in (4.) da mora dolžnik upnikom plačati znesek neplačanih terjatev iz 3. točke izreka.

2Zoper navedeni sklep se je pritožil dolžnik zaradi bistvenih kršitev postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je, da višje sodišče pritožbi ugodi in sklep o začetku postopka osebnega stečaja razveljavi in odloči o njegovem predlogu za odpust obveznosti.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožnik trdi, da je tekom postopka osebnega stečaja izpolnjeval vse zakonske obveznosti in redno podajal mesečna poročila upravitelju. Ocenjuje, da je storil vse, da bi lahko prišlo do predlaganega odpusta obveznosti.

5Postopek osebnega stečaja se vodi z namenom, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. V delu, v katerem terjatve niso plačane v stečajnem postopku, terjatve ne prenehajo in jih upniki lahko uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če ni v zakonu drugače določeno (382. člen ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je navedlo, da stečajni dolžnik nima premoženja, ki bi ga bilo mogoče unovčiti, zato tudi ni prišlo do razdelitve upnikom.

6Drugi namen, ki ga je dopustno zasledovati s postopkom osebnega stečaja, je v odpustu dolžnikovih obveznosti (pododdelek 5.11.2 ZFPPIPP), da bi lahko dolžnik, ki se znajde v primežu dolgov in pri katerem ni ovir za odpust, po preteku poizkusne dobe ponovno normalno zaživel. Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru s sklepom z dne 12.5.2014 (p.d. 7) že (pravnomočno) ugotovilo, da predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti ni utemeljen in ga je zavrnilo, saj je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje, ki še ni izbrisano, kar je v skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP ovira za odpust obveznosti. Pri dolžniku torej tudi drugi namen osebnega stečaja (odpust obveznosti), ki ga on sam zasleduje, ne more biti dosežen. Dolžnik v pritožbi ne zatrjuje, da je ponovno predlagal odpust obveznosti oziroma, da je prej navedena ovira prenehala.

7Glede na to, da ni bilo premoženja za poplačilo upnikov, predlog za odpust obveznosti pa je bil pravnomočno zavrnjen, niso obstajale ovire z končanje postopka osebnega stečaja nad dolžnikom.

8Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.