VSL sklep Cst 500/2015

1. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

2. Pritožnica sama nosi pritožbene stroške.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog upnice za obnovo postopka.

Zoper navedeni sklep se je upnica pravočasno pritožila, in sicer zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter kršitve ustavnih pravic. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa in priglasila pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica uvodoma kot pravilno potrjuje materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, in sicer, da na podlagi drugega odstavka 121. člena ZFPPIPP v postopkih zaradi insolventnosti (med drugim) ni mogoče predlagati obnove postopka. Kljub temu sodišču prve stopnje očita, da bi moralo njen predlog vsebinsko obravnavati. Stališče pritožnice ni pravilno. Ker je sodišče prve stopnje svojo odločitev o zavrženju predloga za obnovo postopka utemeljilo na njegovi nedovoljenosti, na navedbe v predlogu ni odgovarjalo. V primeru, ko predlog ni dovoljen, se sodišče v njegovo vsebino ne more in ne sme spuščati, zaradi česar je bilo postopanje sodišča prve stopnje pravilno.

Za odločitev o pritožničinem predlogu v zvezi z izrednim pravnim sredstvom, ki ga je vložila zoper odločbo naslovnega sodišča Cst 244/2014 z dne 12. 6. 2014 (p. d. 1324), ne more biti odločilno niti vprašanje morebitne odškodninske odgovornosti upraviteljice (prim. 102. člen ZFPPIPP) niti napotitev strank postopka na postopek mediacije (prim. 48.a člen ZFPPIPP). Nobena od navedenih okoliščin ne more vzpostaviti pravice do pravnega sredstva, kjer ta zakonsko ni dopustna. Pri tem višje sodišče še opozarja, da ne glede na zavrženje pritožničinega predloga to ne pomeni nujno, da sodišče prve stopnje strank ne more napotiti na mediacijo, v kolikor bo ocenilo, da je to glede na okoliščine zadeve primerno za rešitev spornega vprašanja ali interesnega nasprotja, ki izvira iz postopka zaradi insolventnosti oziroma je v neposredni zvezi z njim. Tako odločitev lahko sodišče prve stopnje še vedno sprejme in to neodvisno od odločitve v zvezi z nedovoljenim predlogom za obnovo postopka. Zaradi tega tudi ni mogoče pritrditi pritožbenemu očitku, da je bila pritožnici kršena ustavna pravica do enakega obravnavanja, ki jo pritožnica zmotno vidi v kršitvah, ki jih očita upraviteljici. V kolikor pritožnica meni, da upraviteljica krši svoje dolžnosti, ima na voljo druga pravna sredstva, ne more pa s tem utemeljevati nedovoljenega predloga za obnovo postopka.

Upnica s pritožbenimi torej ne more uspeti. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

7Izrek o stroški pritožbenega postopka temelji na določbi 129. člena ZFPPIPP, po katerem mora vsak upnik sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.