UPRS sklep I U 535/2015

I. Tožba se zavrže.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrnila predlog odvetnice A.A. iz Odvetniške pisarne B.B. za izplačilo nagrade z dne 4. 2. 2015 za opravljeno pravno svetovanje in zastopanje po odločbi Okrožnega sodišča v Novem mestu, št. Bpp 49/2012 z dne 29. 2. 2012. Iz obrazložitve med drugim izhaja, da je bila z navedeno odločbo odvetnica A.A. določena za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obsegu kazenske preiskave, za kar so ji bili stroški tudi priznani in plačani, njeno nadaljnje zastopanje obdolženke v kazenskem postopku pa presega obseg dodeljene BPP, zato je bilo treba predlog za izplačilo teh stroškov zavrniti.

2Tožnik se s to odločitvijo ne strinja in v tožbi poleg razlogov, iz katerih meni, da bi toženka morala ugoditi predlogu za izplačilo nagrade, navaja, da je odvetnica A.A. zaposlena v njegovi odvetniški pisarni. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi, toženki pa naloži povračilo stroškov upravnega spora.

3Tožba ni dovoljena.

4Po prvem odstavku 17. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je tožnik v upravnem sporu oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta.

5Ne iz izpodbijanega sklepa, ne iz upravnega spisa, ki se nanaša na zadevo, ne izhaja, da bi bil tožnik stranka ali stranski udeleženec v postopku, v katerem je bil izdan izpodbijani sklep. Tako že iz odločbe z dne 29. 2. 2012, s katero je bila prosilki v obravnavani zadevi dodeljena BPP, izhaja, da je bila za izvajanje BPP določena odvetnica A.A. Ta odvetnica je vložila tudi oba predloga za plačilo stroškov zastopanja, tako prvega z dne 21. 5. 2012, ki mu je toženka ugodila, kot tudi drugega z dne 4. 2. 2015, ki je predmet izpodbijanega sklepa. Odvetnici A.A. – čeprav s pripisom „iz odvetniške pisarne B.B.“ je bil izdan tudi izpodbijani sklep.

6Okoliščina, da je odvetnica, ki je bila stranka postopka, zaposlena v njegovi odvetniški pisarni, tožniku po prej navedeni določbi prvega odstavka 17. člena ZUS-1 ne daje aktivne procesne legitimacije (pravice do vložitve tožbe) v upravnem sporu. Kot je bilo že navedeno, je bila v obravnavani zadevi za nudenje BPP izrecno določena odvetnica A.A. in ne odvetniška pisarna ali družba. Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) izrecno loči obe kategoriji, saj po prvem odstavku 29. člena pravno pomoč izvajajo odvetniki, ki so vpisani v imenik odvetnikov in odvetniške družbe, ustanovljene po zakonu, ki ureja odvetništvo (…). Po ZBPP se torej za izvajanje BPP lahko določi odvetnik kot posameznik ali odvetniška družba, pri čemer ni nobenega dvoma o tem, da je bila v obravnavani zadevi za izvajanje BPP določena odvetnica A.A. osebno.

7Po 3. točki prvega odstavku 36. člena ZUS-1 sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da tožnik ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma po tem zakonu ne more biti stranka. Ker je iz navedenih razlogov ugotovilo, da tožnik ni bil stranka oziroma stranski udeleženec v upravnem postopku ter zato v skladu s prvim odstavku 17. člena ZUS-1 ne more biti stranka (tožnik) v upravnem sporu, je sodišče njegovo tožbo v skladu z navedeno določbo 36. člena ZUS-1 zavrglo.

8Po četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 v primeru, če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.