VSL sklep V Kp 36719/2013

Pritožba zagovornika obtoženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

1Okrožno sodišče v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog zagovornika obtoženega A. A. za izločitev dokazov.

2Zoper sklep se je zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožil obtoženčev zagovornik in predlagal, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da podanemu predlogu za izločitev dokazov ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po proučitvi spisovnih podatkov in razlogov izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb sodišče druge stopnje pritrjuje ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da so bili dokazi, ki v obravnavani zadevi bremenijo obtoženega A. A., pridobljeni zakonito in jih zato ni potrebno izločiti iz spisa.

5Iz uradnega zaznamka o zaznavi kaznivega dejanja, na katerega se sklicuje odredba za hišno preiskavo z dne 6.8.2013 je razvidno, da je policist R. dne 3.8.2013 okoli 13.10 ure pri kontroli stanovanjske hiše na naslovu ..., opravljal nadzor nad upoštevanjem izrečenega ukrepa „prepoved približevanja“, ki je bil izrečen občanu A. A. Na naroku dne 18.9.2015 pa je policist R. pojasnil, da je šel kritičnega dne opravit kontrolo na dom obtoženca, h kateremu je šel zato, da bi se z njim pogovoril, ker je njegova bivša partnerka želela iz obtoženčevega vikenda odnesti nekaj svojih stvari, kar je na tem istem naroku zaslišana priča B. B. tudi potrdila. Spisovni podatki torej izkazujejo, da se je policist R. kritičnega dne nedvomno nahajal na naslovu obtoženčevega bivališča.

6Za oceno zakonitosti policistovega ravnanja pa ugotovitev glede „namembnosti“, glede razloga oziroma glede pravne podlage na osnovi katere se je policist v dani situaciji odločil, da bo šel do obtoženca, ne igra ključne vloge. Da okoliščina glede izvrševanja, četudi morebiti neupravičenega nadzora nad ukrepom katerega je bil (v korist oškodovanke B. B.) deležen A. A., nima odločilnega pomena za presojo zakonitosti dokazov, je sodišče druge stopnje pojasnilo že v razveljavitvenem sklepu z dne 3.6.2015. Zato zagovornik z obširnim pritožbenim navajanjem, da policistova namera, da naj bi brez ustrezne pravne podlage vršil nadzor nad obtožencem, za katerega naj bi bilo policiji (po izpovedbi B. B.) znano, da se je v kritičnem času nahajal na morju, že sama po sebi predstavlja nezakonito ravnanje, ki vpliva na (ne) zakonitost dokazov, v pritožbenem postopku ne more uspeti.

7Pač pa je za oceno zakonitosti s hišno preiskavo pridobljenih dokazov bistveno vprašanje, kakšne aktivnosti je v okviru (domnevnega) nadzora ukrepa (potem ko je prišel do objekta na danem naslovu) policist R. vršil oziroma če je s svojo aktivnostjo neupravičeno posegel v obtoženčevo zasebnost in s tem v njegovo ustavno zagotovljeno pravico kot jo določa 36. člen Ustave RS.

8Sodišče prve stopnje je na podlagi listinske dokumentacije, na podlagi izpovedbe priče R., ki je natančno (tudi s pomočjo skice in s strani obrambe predloženih fotografij) opisal kje, kako in na kakšen način je na obtoženčevem (po njegovi oceni ograjenem) vrtu zaznal lončka s konopljo, pa tudi na podlagi izpovedb prič B. B. (bivše obtoženčeve partnerke) in C. C., ki je bil kot priča prisoten ob hišni preiskavi, ugotovilo in tej ugotovitvi se v celoti pridružuje tudi sodišče druge stopnje, da sta bila predmetna lončka z rastlinama konoplje zunaj na prostem, da sta bila na vidnem mestu, da nista bila skrita v grmičevju. Skratka, kar je v zadevi ključnega pomena, nahajala sta se na obtoženčevem vrtu, zaradi česar ju je policist R., navkljub drugačnemu stališču pritožnika, lahko zaznal, ne da bi pri tem posegel v obtoženčevo zasebnost.

9Na tem mestu je namreč potrebno izpostaviti, kar obramba spregleda, da pojem „stanovanje in drugi prostori“ po 36. členu Ustave RS in 214. členu ZKP obsega vse prostore, v katerih določena oseba stalno ali začasno biva ter prostore, ki so s prostori za bivanje povezani (npr. klet, podstrešje, balkon), kot tudi gospodarsko poslopje, delavnice, garaže in podobni objekti. Bistveno je, da gre za zaključeno enoto prostorov. Če navedeno izhodišče apliciramo na obravnavano zadevo, iz tega izhaja edino logičen zaključek, da vrt na katerem sta se nahajala lončka s prepovedano konopljo, katera je policist R. zaznal s prostim očesom, naključno, zgolj ob „pregledu“ okolice obtoženčeve hiše, ne more biti deležen ustavnopravnega varstva. Povedano drugače, ker policist R. v obtoženčevo „stanovanje in druge prostore“ ni vstopal in jih ni preiskal in se je njegova zaznava omejila zgolj na „dogajanje“ na vrtu (ki po ugotovitvi pritožnika, s katerim se strinja tudi pritožbeno sodišče, ni bil ograjen), s takšnim ravnanjem v ničemer ni posegel v pričakovano zasebnost obtoženca. To nadalje pomeni, da je bila hišna preiskava opravljena zakonito in da so tudi tekom hišne preiskave pridobljeni dokazi zakoniti in jih zato iz spisa ni potrebno izločiti, kot to neutemeljeno in brez ustrezne pravne podlage navaja pritožnik.

10Glede na navedeno sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna in zakonita in ker zatrjevane kršitve niso podane, je pritožbo zagovornika obtoženega A. A. zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

11Če bo za obtoženca nastopila obveznost plačila stroškov kazenskega postopka, bo sodišče prve stopnje sodno takso v zvezi z zavrnitvijo pritožbe zoper izpodbijani sklep odmerilo po taksni številki taksne tarife 74012 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) ob pravnomočnosti sodbe.