UPRS sodba III U 4/2016

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. Bpp 725/2015 z dne 4. 12. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

1Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se prošnja tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 17. 9. 2015 v kazenski zadevi, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Kopru pod opr. št. I K 24045/2015, v obsegu zastopanja in obrambe na obravnavi, zavrne. Tožena stranka je na podlagi podatkov iz kazenskega spisa in obtožnega predloga Okrožnega državnega tožilstva v Kopru opr. št. Kt 10197/205 z dne 26. 6. 2015, ugotovila, da je zoper prosilca v teku kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja tatvine po 1. odstavku 204. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Tožeči stranki se očita, da si je dne 13. 10. 2014 v Kopru, v trgovini ..., v nakupovalnem centru, protipravno prilastila 3 pare športnih copat znamke Salomon in 1 par športnih copat znamke Mizuno, v skupni vrednosti 579,96 EUR, na škodo družbe A. d.o.o., ... Po preučitvi zadeve je tožena stranka ocenila, da je prošnja tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku, neutemeljena. Po mnenju tožene stranke teža kaznivega dejanja (za kaznivo dejanje tatvine je zagrožena kazen zapora do treh let) ni taka, da bi bilo v interesu pravičnosti, da se prosilcu za predmetni kazenski postopek dodeli strokovna pomoč zagovornika v okviru brezplačne pravne pomoči. Na podlagi predloga Okrožnega državnega tožilca, kateri dokazi, naj se na glavni obravnavi v kazenskem postopku izvedejo, je tožena stranka ocenila, da v postopku ne gre za obravnavanje zapletenih vprašanj dejanskega stanja, niti zapletenih pravnih vprašanj. V nadaljevanju je tožena stranka presojala tudi osebnost storilca, saj to terja interes pravičnosti. Iz podatkov kazenskega spisa in podatkov, pridobljenih iz kazenske evidence, je tožena stranka ugotovila, da je bila tožeča stranka že večkrat pravnomočno obsojena za istovrstna kazniva dejanja, da se je v teh postopkih (ki so že zaključeni) vedno zagovarjala sama in da zato pri njej niso podane posebne osebne lastnosti, da bi v navedeni kazenski zadevi potrebovala pomoč zagovornika. Na tej podlagi je tožena stranka zaključila, da pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči tožeči stranki po določbi 24. člena Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) niso izpolnjeni in je zato prošnjo zavrnila.

2Tožeča stranka v tožbi, smiselno očita toženi stranki napačno uporabo materialnega prava. Očita ji nespoštovanje načela nedolžnosti, po katerem velja storilec za nedolžno osebo, dokler ni pravnomočno obsojen, o čemer pa se odloča na glavni obravnavi in ne v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka, se je nezakonito in neustavno, na osnovi že pravnomočno izvršenih kazni in obsodb, spustila v opredeljevanje krivde, kar je storila ne da bi bile zaslišane priče in tožeča stranka. V nadaljevanju navaja, da se odvetnik, v praksi zahodno-evropske demokracije, dodeli glede na kaznivo dejanje in zanj zagroženo kazen, vsebina delikta pa ni pomembna, ker se mora ta šele dokazati z izvedbo glavne obravnave. V konkretnem primeru, pa se že ob dodelitvi brezplačne pravne pomoči vodi vsebinska obravnava kaznivega dejanja, in to skrajno enostransko, v škodo tožeče stranke. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

3Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

4Tožba je utemeljena.

5Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Brezplačna pravna pomoč se dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP). Zakon določa dva pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, in sicer je v 13. členu določen tako imenovani subjektivni pogoj, ki je izpolnjevanje finančnega cenzusa (t.j. če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke). V 24. členu ZBPP pa je določen objektivni pogoj, ki se nanaša na okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem pa, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj, oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek 24. člena ZBPP). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskih stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

6Pri presoji izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči je treba v vsaki konkretni kazenski zadevi kot ključni okoliščini upoštevati težo dejanja in zagroženo kazen ter zahtevnost kazenskega postopka. Pri tem pa je treba 24. člen ZBPP razlagati tako, da prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči obdolženca, ki mu grozi kazen zapora, ne more biti očitno nerazumna. Ocena glede možnosti uspeha v prvostopenjskem kazenskem postopku je nebistvena (sodba Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 224/2014 z dne 10. 12. 2015).

7V predmetni zadevi je tožeča stranka prosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči v okviru kazenskega postopka - zastopanja in obrambe na obravnavi, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Kopru pod opr. št. IK 24045/2015, zaradi kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1, za katero je zagrožena kazen zapora do treh let. Ob upoštevanju navedene razlage 24. člena ZBPP, tožeča stranka izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V interesu pravičnosti je, da se obdolžencu, ki mu grozi odvzem prostosti, praviloma dodeli brezplačna pravna pomoč v obliki strokovne pomoči zagovornika, da se tako zagotovi uresničevanje ustavne pravice do obrambe, kot bistveni sestavni del pravice do poštnega postopka (t.i. fair trial), in ne nasprotno, kot to v izpodbijani odločbi meni toženi stranka. Takšna zahteva po odobritvi brezplačne pravne pomoči izhaja tudi iz c točke tretjega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Kompleksnost postopka in osebne lastnosti obdolženca v zvezi s tem pa lahko pravno pomoč z zagovornikom utemeljujejo tudi v drugih kazenskih postopkih (sodba Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 224/2014 z dne 10. 12. 2015). Nepravilna je torej ugotovitev tožene stranke, ki je na podlagi podatkov kazenskega spisa in kazenske evidence ugotovila, da teža kaznivega dejanja v konkretnem primeru ne upravičuje dodelitve strokovne pomoči zagovornika, da v postopku ne gre za dejansko in pravno zapletena vprašanja, da je tožeča stranka povratnik, ki se je v pravnomočno zaključnih postopkih že večkrat sama zagovarjala.

8Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena v zvezi z 1. točko prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka upoštevati navedeno pravno stališče glede razlage 24. člena ZBPP in presoditi, ali tožeča stranka izpolnjuje tudi subjektivni pogoj in če bo ugotovila, da ga, potem tožeči stranki dodeliti zaprošeno brezplačno pravno pomoč.

9Sodišče je odločitev v zadevi sprejelo na seji, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnega spisa očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti, v postopku pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).