VSRS sklep II DoR 363/2015

Predlog se zavrne.

1Tožnik je v tožbi trdil, da je tožencu pomagal pri razvozu pijač. Ker ni imel svojega vozila naj bi se s tožencem dogovoril, da bo ta zanj „vzel vozilo na leasing“, po prenehanju pogodbe o leasingu pa naj bi toženec prenesel na tožnika lastninsko pravico na avtomobilu. Tožnik je nadalje zatrjeval, da je sam plačal vse obroke v skladu s pogodbo o leasingu.

2Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek glede ugotovitve, da je bil med pravdnima strankama sklenjen dogovor, da postane sporni avtomobil last tožnika. Za takšen pravdni rezultat naj bi bilo odločilno, da je toženec izrecno zanikal sporni dogovor.

3Pritožbeno sodišče je po opravljeni obravnavi spremenilo prvostopenjsko sodbo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku. Odločbo je oprlo na ugotovitev, da sta pravdni stranki sklenili veljaven zavezovalni pravni posel v zvezi s pridobitvijo tožnikove lastninske pravice na avtomobilu. Po ugotovitvah sodišča je tožnik deloma z direktnimi plačili, deloma pa z opravljenim delom poplačal celotno ceno avtomobila. Pri tem se je sodišče tudi postavilo na stališče, da je tožnik pridobil lastninsko pravico na avtomobilu v skladu z določbo 61. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), na podlagi toženčeve naknadne pridobitve lastninske pravice na podlagi pogodbe o leasingu, pri čemer je bil avtomobil že predhodno izročen v tožnikovo posest.

4Toženec v predlogu za dopustitev revizije problematizira dejstvo, da sam v času sklenitve „domnevnega“ dogovora ni imel razpolagalne sposobnosti. S tem v zvezi zastavlja naslednje pravno vprašanje:

- ali je Višje sodišče v Mariboru pri sojenju v pravdni zadevi pravilno uporabilo določilo 61. člena SPZ, ko je institut glede naknadne pridobitve lastninske pravice uporabilo tudi za primer, ko je pridobitelj v času sklepanja zavezovalnega pravnega posla bil seznanjen in je vedel, da prenosnik ni imel pravice s premičnino razpolagati?

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije, ker niso podani pogoji iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ožja obrazložitev tega sklepa ima podlago v drugem odstavku 367.c člena ZPP.