VSL sodba I Cp 3172/2014

I. Pritožba se zavrne in se potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje.

II. Druga toženka je dolžna povrniti tožnici stroške pritožbenega postopka v znesku 165,07 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

1Prvo sodišče je izdalo zamudno sodbo, s katero je ugotovilo, da je kreditna pogodba z dne 30.1.2012, sklenjena med tožnico in pravno prednico prve toženke družbo I. d.o.o., nična (I. točka izreka). Drugi toženki je naložilo, da plača tožnici 497,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov, kot je to razvidno iz II. točke izreka. Toženkama je naložilo nerazdelno plačilo pravdnih stroškov tožnice v znesku 453,91 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2Zoper sodbo se pritožuje druga toženka, ki smiselno uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi. Navaja, da ni nikoli ponujala in sklepala kreditne pogodbe v svojih ali tujih prostorih za nikogar. Za različne kreditodajalce je vodila poplačila kreditov, za svoje storitve pa je prejela določeno plačilo. Ni vedela in je tudi ni zanimalo, ali je prva toženka imela dovoljenje za opravljanje potrošniškega kreditiranja. Druga toženka je za svojo dejavnost razpolagala z vsemi potrebnimi dovoljenji in ni kršila nobenih predpisov. Nepravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je druga toženka neupravičeno obogatena, saj se s poplačilom ni okoristila in tudi ni nikoli prevzela terjatve. Prejeta nakazila je bila dolžna prenakazati kreditodajalcu in s prejetim denarjem ni razpolagala. Sodba je nepravilna tudi zato, ker tožničin zahtevek poleg ničnosti kreditne pogodbe ni vseboval tudi zahtevka za razveljavitev pravnega posla. Sklicuje se na judikat Vrhovnega sodišča RS II Ips 227/2008.

3Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Druga toženka s pritožbenimi navedbami utemeljuje svoje stališče, da je prvo sodišče zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje. S tem uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog, saj zamudne sodbe s pritožbo ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP). S tega vidika so zato pritožbene navedbe neupoštevne.

6Tožnica je zatrjevala (in o tem predložila dokaze), da je kreditna pogodba z dne 30.1.2012 nična. Za sklepčnost tožbe je bilo to dovolj in ji ni bilo potrebno zahtevati še „razveljavitve“ pravnega posla. Zadeva II Ips 227/2008, na katero se sklicuje druga toženka, se nanaša na drugačen sklop materialnopravnih vprašanj, kot je bil aktualen v tej pravdi. Z vidika uradnega preizkusa pritožbeno sodišče še ugotavlja, da je prvo sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in da ni storilo nobene od uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka. Pogoji za izdajo zamudne sodbe (318. člen ZPP) so bili izpolnjeni in se pritožbeno sodišče v tem delu v izogib ponavljanju sklicuje na pravilne razloge prvega sodišča.

7Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo prvega sodišča (353. člen ZPP).

8Druga toženka je dolžna povrniti tožnici stroške pritožbenega postopka, ki predstavljajo nagrado za postopek s pritožbo, odmerjeno v skladu z ZOdvT in povečano za 22 % DDV. V primeru zamude je druga toženka dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti.