VSC sklep Cpg 177/2015

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo I Pg 1359/2013 z dne 8. 9. 2014 izreklo: “I. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi: “1. Tožena stranka bolnišnica je dolžna tožeči stranki M. d.o.o., plačati znesek 17.914,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 15. 9. 2012 dalje do plačila. 2. Tožena stranka R. S. je dolžna tožeči stranki M. d.o.o., povrniti pravdne stroške z zakonskimi zamudni mi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila, vse v 15 dneh, pod izvršbo.” II. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške pravdnega postopka v znesku 1.486,66 EUR v roku 15 dni od prejema te sodne odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začno teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev, pod izvršbo.”

2Zoper to sodbo je po svoji pooblaščenki pravočasno pritožbo vložila tožeča stranka iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga pritožbenemu sodišču, naj pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, oziroma naj pritožbi ugodi in navedeno sodbo v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, toženi stranki pa v vsakem primeru naloži plačilo vseh stroškov pravdnega in tega pritožbenega postopka, vse v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka do plačila, pod izvršbo.

3Tožeča stranka je priglasila stroške pritožbe.

4Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in menila, da je izpodbijana sodba v celoti pravilna in zakonita ter predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

5Tožena stranka je priglasila stroške odgovora na pritožbo.

6Pritožba je utemeljena.

7Sodišče prve stopnje je v sporni zadevi ugotovilo naslednje dejansko stanje: (-) da med pravdnima strankama ni sporno dejstvo, da je bila med njima kot pogodbenima strankama dne 21. 9. 2011 sklenjena pogodba na podlagi javnega razpisa za energetsko sanacijo objektov v bolnišnici - rekonstrukcija patologije na objektu bolnišnica, kot to izhaja iz priloge A2 in da sta stranki v zvezi s citirano pogodbo sklenili še štiri anekse, v katerih sta dogovorili dodatna dela v zvezi z osnovnim poslom; (-) da je v točki 1 pogodbe določen predmet pogodbe in obseg dela, pri čemer točka 1.7 vsebuje določbo da je izvajalec dolžan med drugim izdelati, pridobiti in zbrati vse listine, ki so podlaga za uspešen kvalitetni pregled, uspešen tehnični pregled, izpolnitev pogojev za uspešno pridobitev uporabnega dovoljenja, ter pričetek uporabe objekta in opreme; (-) da so roki določeni v točki 2 pogodbe, v točki 3. je določena pogodbena cena, v točki 4.3 pa je med drugim pogodbeno dogovorjena pogodbena kazen zaradi zamude in sicer je določeno da bo v primeru če bi izvajalec zamudil z izvedbo predmeta pogodbe po svoji krivdi, naročnik od končne situacije odštel znesek pogodbene kazni zaradi zamude in izvajalcu izplačal razliko, v točki 6 so našteti izvajalčevi podizvajalci; (-) da je med pravdnima strankama nesporno, da sta pravdni stranki na predlog tožeče stranke soglasno podaljšali rok izvedbe del po pogodbi do 20. 4. 2012 in da morebitnega drugačnega dogovora med strankama ni bilo; (-) da iz zapisnika sestanka št. 31 - pregled odprave pomanjkljivosti (priloga A27) z dne 20. 4. 2012 izhaja pod številko 5. sklep naročnika, da bo naročnik po posvetovanju z izvajalcem izvedel ponovni pregled pomanjkljivosti v torek 24. 4. 2012 ob osmi uri in v kolikor bodo odpravljene vse pomanjkljivosti, bo pristopil k primopredaji objekta, da se uporaba oddelka ne izvede pred izdajo uporabnega dovoljenja, medtem ko zadnji odstavek navedenega sklepa glasi: Izvajalec je zaradi objektivnih okoliščin podal vlogo za podaljšanje roka. Objektivne okoliščine so navedene v vlogi; (-) da je k zapisniku pripeta vloga z dne 19. 4. 2012 (ki je bila toženi stranki nesporno izročena 20. 4. 2012), iz katere izhaja, da tožeča stranka kot izvajalec na toženo stranko kot naročnika naslavlja vlogo za podaljšanje roka izvedbe za predmetni objekt in sicer do srede 25. 4. 2012, pri tem pa kot razlog navaja, da je pri izvajanju projekta bilo izvedenih veliko dodatnih del, ki so vodila do objektivnih razlogov, da so se osnovna dela iz osnovne razpisne dokumentacije in popisov zamaknila, da dodatna dela niso bila predvidena v sami razpisni dokumentaciji, projektni dokumentaciji in jih je bilo v fazi priprave razpisne dokumentacije, projektne dokumentacije ter tudi v ponudbi izvajalca težko zajeti ali predvideti; (-) da med pravdnima strankama ni sporno dejstvo, da tožena stranka navedeni vlogi za podaljšanje roka izvedbe ni ugodila, pač pa je tožeči stranki zaračunala štiri dni zamude ter znesek odštela od plačila v končni situaciji; (-) da kapitaliziran znesek razlike v znesku 17.914,39 EUR s pripadki tožeča stranka vtožuje v predmetnem postopku; (-) da ne glede na številne argumente in zatrjevanja tožeče stranke o tem da je na dan 20. 4. 2012 tožeča stranka izpolnila vse svoje pogodbene obveznosti, iz vpogledanega zapisnika (A27) povsem jasno izhaja, da temu ni tako; (-) da je zapisnik podpisan s strani naročnika izvajalca in svetovalnega inženirja in kot povzeto v sklepu št. 5 in potrjeno s strani udeležencev je bilo potrebno opraviti ponovni pregled pomanjkljivosti, pri čemer je bil določen datum torek 24. 4. 2012 in naročnik se je zavezal, da bo v primeru, če bodo odpravljene vse pomanjkljivosti pristopil k primopredaji objekta; (-) da tudi istega dne prejeta vloga naslovljena na naročnika s strani izvajalca dejansko potrjuje potrebnost podaljšanja roka izvedbe, ki ga je izvajalec tudi argumentiral in iz navedenega po oceni sodišča nedvoumno izhaja da torej tožeča stranka dne 20. 4. 2012 ni izpolnila vseh svojih pogodbenih obveznosti, da bi bila mogoča primopredaja, zato je z 21. 4. 2012 prišla v zamudo; (-) da so vse številne navedbe, zatrjevanja, opisi in interpretacije izvajanja posameznih del glede na ugotovljeno dejstvo po oceni sodišča brezpredmetne, saj je zaveza izvajalca povsem jasno definirana v pogodbi, datum izvedbe je definiran v pogodbi in nesporno dejstvo je, da je bilo soglasje volj pogodbenih strank podaljšanje roka do 20. 4. 2012; (-) da iz izpovedbe zakonitega zastopnika tožeče stranke R. Š. izhaja, da je bila pogodbena vrednost posla 871.502,00 EUR brez DDV, naročnik pa je tekom projekta naročil še za 121.645,00 EUR dodatnih del, kar predstavlja 14% vseh del in izpovedal je še, da je tožeča stranka podala tri predloge oziroma zaprosila za podaljšanje roka (prvo 31. 1. 2012, ko je bil rok podaljšan do 20. 4. 2012, drugo ker so se dela sukcesivno naročala dne 23. 3. 2012 in tretje v njegovi izpovedi dan pred rokom, ko je tožeča stranka videla da se nič ne dogaja); (-) da je priča D. Ž. izpovedal o zapletu v zvezi z določitvijo datuma 22. 4. 2012 oziroma 20. 4. 2012, pri čemer je nesporno pogodbeno dogovorjen podaljšan rok do 20. 4. 2012; (-) da detajli, ki jih izpovedujeta tako zakoniti zastopniki tožeče stranke kot Dejan Žohar ne vplivajo na pravne posledice, ugotovljenega dejstva zamude roka izvedbe po pogodbi, katere sestavni deli so aneksi k pogodbi in dejstvo je, da je bila primopredaja izvršena štiri dni po dogovorjenem roku, kar za tožečo stranko predstavlja zamudo izpolnitve pogodbene obveznosti; (-) da je tudi priča A. K., predstavnik tožeče stranke, izpovedoval o dejstvih, ki so skladna z listinskim gradivom, pri čemer je tako kot zakoniti zastopnik tožeče stranke poudarjal sukcesivno prejemanje naročil za izvedbo dodatnih del in ko so 19. 4. 2012 dobili še zadnje elektronsko sporočilo predstojnice, kaj vse je še potrebno narediti, ter ugotovili, da verjetno ne bodo mogli vsega izpolniti, je tožeča stranka podala ponovni predlog za podaljšanje pogodbenega roka; (-) da je priča H. M., ki je imel z naročnikom v okviru družbe I. d.o.o. sklenjeno pogodbo za projektiranje in svetovanje pri obravnavanem projektu, izpovedal, da je bil vpis predloga za podaljšanje roka iz objektivnih razlogov na zapisnik št. 31 z dne 20. 4. 2012 vpisan na zahtevo izvajalca ter da se naročnik s trditvijo, da so podane objektivne okoliščine ni strinjal in da je šlo zgolj za zapis izjave, ki jo je na zapisnik želel zapisati izvajalec, sodišče pa je izpovedi H. poklonilo vero, saj je ocenilo, da je ta izpovedoval prepričljivo in logično, saj bi v nasprotnem primeru, če bi se torej naročnik strinjal z obstojem objektivnih okoliščin, tudi reagiral tako da bi rok podaljšal; (-) da so se dela izvajala še po 20. 4. 2012, dokazujejo tudi listi iz gradbenega dnevnika v prilogi B6, kjer je pod št. 153 za dan 23. 4. 2012 zapisana menjava poškodovanega stropa zaradi poškodb, ki so jih povzročili podizvajalci, slikopleskarska popravila zaradi poškodb podizvajalcev), v prilogi B8 pa na dan 24. 4. 2012 selitev strojev na patologijo v nove prostore, enako B9 za dan 25. 4. 2012.

8Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stana je sodišče prve stopnje presodilo, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke neutemeljen, saj tožeča stranka ni izpolnila pogodbene obveznosti v pogodbenem roku, ki ga je prekoračila za štiri dni.

9Pritožbeno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in pravilno uporabo materialnega prava.

10Pritožbeno sodišče v okviru preizkusa po uradni dolžnosti ugotavlja, da se je sodišču prve stopnje pripetila bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj so razlogi za presojo v sporni zadevi sami s sabo v nasprotju, ko sodišče prve stopnje v 66. točki obrazložitve izpodbijane sodbe zapiše: “Po prepričanju sodišča, je na ugotovljeno dejansko stanje, odločiti, da se tožbeni zahtevek zavrne glede na dejstvo neizpolnitve pogodbenih obveznosti v pogodbenem roku in prekoračitve pogodbenega roka za štiri dni. Vendar pa ob proučitvi celotne zadeve sodišče ne more mimo vtisa, da ravnanje tožene stranke ni bilo korektno in v smislu predhodnega izvajanja pogodbe, ko se je tožeča stranka prilagajala in sprejemala naročila, kot sama navaja, tudi od nepooblaščenih oseb s strani tožene stranke, ter se maksimalno prilagajala, da bilo delo opravljeno v celoti, vključno z dodatnimi naročili, na katere sta pogodbeni stranki sklenili kar štiri anekse in so predstavljala vrednost 13% osnovne investicije. Tožeča stranka bi za zavarovanje svojih interesov lahko na primer ustavila dela in zahtevala podaljšanje roka za dela po pogodbi in aneksih, pa tega ni storila, zaradi česar je prišla dejansko v zamudo z izvedbo. Zaradi tega je tožena stranka pravno formalno sicer upravičeno zaračunala pogodbeno kazen, ni pa mogoče reči, da je bila to korektna in ustrezna poslovna poteza,” nato pa v 67. točki obrazložitve izpodbijane sodbe zaključi: “Očitek tožeče stranke, da je šlo za ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, ki bi imel za posledico ugotovitev nelegitimnosti ravnanja tožene stranke, je po oceni sodišča pretiran in mu ni mogoče slediti, saj sta stranki pogodbeno sodelovali in je tudi tožeča stranka imela v rokah mehanizme za zaščito svojih interesov, pa jih ni izkoristila.”

11Po prepričanju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje s takšnim razlogovanjem prišlo samo s s sabo v nasprotje, saj argumenti, kot jih podaja v 66. točki obrazložitve nedvomno ustrezajo opredelitvi za obstoj kršitve temeljnega načela obligacijskega prava po 5. členu OZ, načela vestnosti in poštenja(1), medtem ko v 67. točki obrazložitve brez tehtnih argumentov zaključi, da temu ni tako in da je očitek tožeče stranke o kršitvi načela vestnosti in poštenja pretiran. V čem pa se kaže ta pretiranost pa sodišče ne pove in to je za utemeljenost razlogovanja sodišča prve stopnje bistvenega pomena, ker pa je ostala argumentacija zgolj na ravni pavšalnosti, je pritožbeno sodišče ne more preizkusiti.

12Na (ne)obstoj kršitve načela vestnosti in poštenja je mogoče sklepati iz okoliščin, na kakršen se je med pravdnima strankama dogovarjalo glede podaljšanja pogodbenega roka, ko je v zapisniku z dne 20. 4. 2012 (A27 listina) zgolj zapisan sklep naročnika, da se ponovni pregled pomanjkljivosti izvede v torek 24. 4. 2012, nič pa ni zapisano glede podaljšanja pogodbenega roka, nato pa iz zapisnika o primopredaji investicije z dne 24. 4. 2012 (A 29 listina) pod točko 1g izhaja, da naročnik ugotavlja zamudo izvajalca v obsegu štirih dni, zato obstaja možnost uveljavljanja pogodben kazni, ki pa ne bo uveljavljena, če bodo ugotovljeni objektivni razlogi za zamudo. Slednje bi po stališču pritožbenega sodišča morala dokazovati tožena stranka, ki je na obstoj objektivnih razlogov vezala svojo pravico do uveljavitve pogodbene kazni.

13Tudi pritožba opozarja na to nejasnost v sodbi in utemeljeno opozarja, da bi se glede na zatrjevanja tožeče stranke o kršitvi načela vestnosti in poštenja moralo sodišče prve stopnje jasno in nedvoumno opredeliti glede tega očitka tožeče stranke kot utemeljeno opozarja tudi na izostalost opredelitve sodišča prve stopnje do zatrjevanj tožeče stranke, da ni do zamude ni prišlo iz vzroka, za katerega je odgovorna tožeča stranka.

14Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je sodišče prve stopnje zgolj ugotavljalo ali je izkazana zamuda pri izvedi del(2), ni pa dokazno ocenilo trditve tožeče stranke, da za nastalo zamudo ni kriva(3), kar pa je za presojo v sporni zadevi odločilno, tožeča stranka pa je podala ustrezne trditve, s katerimi je argumentirala neobstoj krivde za zamudo in te trditve dokazno podprla, vendar pa sodišče prve stopnje tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni naredilo natančne dokazne ocene izvedenih dokazov glede (ne)obstoja tega odločilne dejanske in pravne okoliščine.

15Ker je pritožba utemeljena že iz teh, po uradni dolžnosti ugotovljenih pritožbenih razlogov, in iz pritožbenega razloga pomanjkljive dokazne ocene glede trditve tožeče stranke o neobstoju krivde za zamudo, kar je za presojo v sporni zadevi odločilnega pomena, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo iz teh pritožbenih razlogov in se z ostalimi pritožbenimi navedbami ni ukvarjalo.

16Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje (354. člen ZPP), saj ugotovljenih pomanjkljivosti ne more odpraviti samo, ker bi v nasprotnem stranki prikrajšalo za pravico do pritožbe (25. člen Ustave Republike Slovenije), odločitvi glede glavne stvari pa sledi odločitev glede stroškov postopka.

17Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev (tretji odstavek 165. člena ZPP).

18V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, kot jo je ugotovilo in obrazložilo pritožbeno sodišče in ponovno dokazno oceniti že izvedene dokaze ter po potrebi dokazi postopek dopolniti s še neizvedenimi dokazi (izvedenec) in na podlagi tega ugotavljati ali je sploh obstajala zamuda pri izvedbi del in če je, ugotavljati (ne)obstoj objektivnih razlogov za zamudo pri izvedbi del, na katere je tožena stranka vezala svojo upravičenje za dejansko uveljavitev pogodbene kazni.

-----

Op. št. (1): 5. člen OZ se glasi: “1) Pri sklepanju obligacijskih razmerij in pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij morajo udeleženci spoštovati načelo vestnosti in poštenja. (2) Udeleženci v obligacijskih razmerjih morajo v prometu ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi običaji.”

Op. št. (2): 247. člen OZ se glasi: “(1) Upnik in dolžnik se lahko dogovorita, da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek ali mu preskrbel kakšno drugo premoženjsko korist, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njeno izpolnitvijo (pogodbena kazen). (2) Če iz pogodbe ne izhaja kaj drugega, se šteje, da je kazen dogovorjena za primer, če dolžnik zamudi z izpolnitvijo. (3) Pogodbena kazen ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti.”

Op. št. (3): 250. člen OZ se glasi: “Upnik ne more zahtevati pogodbene kazni, če je do neizpolnitve ali zamude prišlo iz vzroka, za katerega dolžnik ne odgovarja.”