VSC sklep EPVDp 165/2015

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadeva temu sodišču v nov postopek.

1Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zavrnilo in storilca pa oprostilo plačila sodne takse.

2S tako odločitvijo se storilec ne strinja (razen v delu glede plačila sodne takse) in prvostopnemu sodišču očita napačno uporabo materialnega prava, bistvene kršitve postopkovnih določb in napačno ter nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Smiselno predlaga spremembo oziroma razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3Pritožba je utemeljena.

4Točna je ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da je nižje sodišče s sklepom opr. št. EPVD 771/2015 z dne 28. 9. 2015 storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, po pravnomočnosti navedenega sklepa pa je storilec 19. 10. 2015 podal predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kjer je sodišču predstavil svoje premoženjske in socialne razmere, priložil je tudi potrebno zdravniško spričevalo, izpostavil pa je, da je pripravljen opraviti tudi tečaj varne vožnje in se udeležiti edukacijskih delavnic in dodatno poskrbeti za varno vožnjo ter slediti navodilom in obveznostim, ki mu jih bo naložilo sodišče, kajti na cesti je sedaj resnično bolj pozoren in ravna v skladu s predpisi, storitev prekrškov pa je močno obžaloval. Za podrobnejšo predstavitev svoje situacije je sodišču med drugim predlagal tudi svoje zaslišanje.

5Pri odločanju o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče upošteva storilčevo osebnost, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem prekršku, stopnjo njegove odgovornosti za prekršek, okoliščine, katerih je prekršek storil in na podlagi te skupne ocene sprejme odločitev o tem, ali je mogoče pričakovati, da v bodoče storilec prekrškov več ne bo ponavljal in da bo hkrati izpolnil tudi obveznosti po Zakonu o voznikih. Za natančno ugotovitev vseh teh okoliščin pa lahko sodišče razpiše narok, na katerega povabi storilca.

6V konkretnem primeru je prvostopno sodišče svojo odločitev sprejelo ob tehtanju okoliščin iz določbe petega odstavka člena 202d ZP-1 in pri tem, kot pravilno izpostavlja pritožba, dalo očitno prednost teži storjenih prekrškov, ki jih je storil storilec 26. 7. 2015 in zaradi katerih je bil s sodbo Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. PR 908/2015 z dne 3. 9. 2015 spoznan za odgovornega storitve prekrška po 4. točki petega odstavka člena 105 ZPrCP in prekrška po 6. točki šestega odstavka člena 46 ZPrCP. Točna je tudi ugotovitev nižjega sodišča, da je storilec hkrati v istih časovnih in krajevnih okoliščinah storil dva najtežja prekrška po določbah ZPrCP, saj je hkrati vozil v cestnem prometu vinjen in ob tem prekoračil hitrost na cesti izven naselja za več kot 50 km/h, oba prekrška pa storil z eventualnim naklepom. Zagotovo, kot ugotavlja prvostopno sodišče sočasna storitev dveh tako hudih prekrškov po določbah ZVCP-1 narekuje previdnost pri ugotavljanju, ali je mogoče realno pričakovati, da storilec, ki vloži predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekrškov ne bo več ponavljal in bo hkrati izpolnil tudi vse obveznosti.

7Vendarle pa se je strinjati s pritožbo v delu, ko izpostavlja, da je storilec že v predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pokazal kritičen odnos do preteklega ravnanja, saj je prekršek močno obžaloval in zagotavljal, da bo v bodoče dosledno spoštoval cestnoprometne predpise, da je šibkega premoženjskega stanja z minimalnimi dohodki, s katerimi mora zagotavljati preživetje številčne družine, zaradi česar je v predlogu za odložitev predlagal svoje zaslišanje, česar pa sodišče prve stopnje ni izvedlo, zato se do vseh izpostavljenih okoliščin v storilčevem predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki so bistvene za presojo glede utemeljenosti tako podanega predloga, ni v zadostni meri opredelilo, zlasti, ker je pri storilcu v konkretnem dogodku dne 26. 7. 2015 šlo za enkratno ravnanje.

8Prvostopno sodišče je namreč pri tehtanju glede pozitivne prognoze obdolženčevega spoštovanja cestnoprometnih predpisov v bodoče tudi po oceni pritožbenega sodišča izrazito prednost dalo teži storitve dveh prekrškov z dne 26. 7. 2015, pri čemer je v razloge protispisno zapisalo, da tudi zagovor obdolženca v postopku pred prvostopnim sodiščem v zadevi opr. št. PR 908/2015 z dne 3. 9. 2015 izkazuje, da storilec svojih ravnanj v tem postopku niti ni izrecno obžaloval in da tudi iz tega razloga ne kaže kritičnega odnosa do kršitve cestnoprometnih predpisov, saj je obžalovanje izkazal šele ob v vložitvi predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Tako zapisani razlogi so pomanjkljivi, zlasti, ker iz priloženega zagovora (priloga C7) storilca z dne 3. 9. 2015 med drugim izhaja, “da se zaveda, da je vožnja pod vplivom alkohola prepovedana, sodišču pa je obdolženec v svojem zagovoru pojasnil, da ga je sram, da je pred sodiščem, zlasti upoštevaje njegovo družino in da se zaveda svoje nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola in zato obljublja, da tega več ne bo počel.” Tako zapisanemu zagovoru zagotovo ni mogoče očitati storilčevega nekritičnega odnosa do lastnega ravnanja z dne 26. 7. 2015, torej obžalovanja, kot je netočno v razloge v izpodbijanem sklepu zapisalo prvostopno sodišče in tudi na podlagi tako netočnih povzemanj storilčevega zagovora gradilo svojo odločitev. Če je sodišče dvomilo v iskrenost storilčevega zatrjevanja, da v bodoče cestnoprometnih prekrškov več ne bo ponavljal, je imelo možnost storilca zaslišati, kot je to celo sam predlagal v predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zato ima pritožba prav, da se prvostopno sodišče do vseh okoliščin, ki jih je v konkretnem primeru storilec izpostavil že v svojem predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, posebej pa glede nuje, da obdrži veljavno vozniško dovoljenje zaradi potreb številčne družine, ni v zadostni meri opredelilo, zlasti, ker je v konkretnem primeru, kot opozarja pritožba 26. 7. 2015 šlo za enkratno ravnanje storilca, torej za sočasno storitev sicer dveh sicer težjih prekrškov po določbah ZPrCP.

9Ker ima pritožba prav, da prvostopno sodišče pri odločanju o utemeljenosti storilčevega predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni v zadostni meri raziskalo in upoštevalo ugotovljenih okoliščin iz določbe petega odstavka člena 202d ZP-1, pri čemer je izrazito prednost dalo ugotovitvi, da je storilec dne 26. 7. 2015 sočasno storil dva hujša prekrška po določbah ZPrCP (čeprav pred tem še ni bil obravnavan kot storilec cestnoprometnih prekrškov), je dejansko stanje v izpodbijanem sklepu ostalo nepopolno ugotovljeno, zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi in ob smiselni uporabi določbe osmega odstavka člena 163 ZP-1 izpodbijani sklep razveljaviti ter vrniti zadevo prvostopnemu sodišču v nov postopek.

10V ponovljenem postopku bo moralo prvostopno sodišče pri odločitvi o utemeljenosti storilčevega predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja znova skrbno tehtati vse okoliščine iz določbe petega odstavka člena 202d ZP-1, zlasti se bo moralo temeljiteje opredeliti do storilčevega (ne)kritičnega odnosa do storitve obeh prekrškov z dne 26. 7. 2015 in pravilno povzeti obdolženčev zagovor ob zaslišanju 3. 9. 2015, po potrebi pa zaradi ugotovitve, ali je realno pričakovati, da storilec v bodoče več ne bo ponavljal cestnoprometnih prekrškov in da je njegovo obžalovanje pretekle storitve dveh težjih prekrškov po določbah ZPrCP iskreno, razpisati narok, na katerem bo storilec lahko pojasnil ne le svoj odnos do preteklega in bodočega ravnanja v cestnem prometu, temveč bo lahko tudi konkretneje pojasnil svoje premoženjske in socialne razmere, ki jih sicer natančno pojasnjuje že v predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in do katerih se bo moralo sodišče prav tako opredeliti.