VSL sklep II Cp 2967/2015

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnica sama krije svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je zavrglo tožničino revizijo zoper sodbo pritožbenega sodišča kot prepozno. Sodbo je tožnica prejele 22. 9. 2015, revizijo pa vložila 7. 9. 2015, torej po izteku 30 dnevnega pritožbenega roka.

2Tožnica se zoper sklep o zavrženju pritožuje, predlaga njegovo razveljavitev in priglaša pritožbene stroške. Sodišču očita, da ni upoštevalo sodnih počitnic, ko roki ne tečejo. Zadeva je po vrsti sicer res nujna, a vložitev izrednega pravnega sredstva je tudi v tem primeru vezana na redni oz. splošni 30 dnevni rok, iz česar po njenem sledi, da bi med sodnimi počitnicami tudi v tej zadevi rok za vložitev revizije ne smel izteči.

3Pritožba ni utemeljena.

4Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo pravila Zakona o pravdnem postopku (ZPP) o vročanju in o poteku roka za vložitev revizije ter pravila Zakona o sodiščih (ZS) glede vročanja in teka rokov med sodnimi počitnicami. Razlogom prvostopenjskega sodišča ni kaj dodati. Kot je navedlo, sodišča opravljajo naroke in odločajo v času od 15. julija do 15. avgusta (sodne počitnice) samo v nujnih zadevah, kot nujne zadeve pa se štejejo tudi spori za objavo popravka objavljene informacije (1. odst. in 6. tč. 2. odst. 83. čl. ZS). Procesni roki v času sodnih počitnic ne tečejo, razen v nujnih zadevah (3. odst. 83. čl. ZS). Pritožničino razmišljanje, da vložitev izrednega pravnega sredstva v nujni zadevi ni (več) nujna zadeva, nima podlage, prav tako pa ni ne logičen ne predpisan sklep, da zadeva ni nujna, če za vložitev revizije velja isti rok kot v vseh drugih zadevah.

5Revizijo je torej tožnica vložila po preteku 30 dnevnega roka, ki je vezan na prejem sodbe pritožbenega sodišča (1. odst. 367. čl. ZPP), na kar sodne počitnice niso vplivale. Zavrženje njene revizije je torej pravilno in zakonito (1. odst. 374. čl. ZPP).

6Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP), stroške neuspešne pritožbe pa krije pritožnica sama (1. odst. 154. čl. ZPP).